Pisatelj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Pisátelj je človek, ki piše romane, povesti, novele.

Slovenski pisatelji so ustanovili stanovsko Društvo slovenskih pisateljev (kratica: DSP) in vejo mednarodne organizacije literatov in literarnih urednikov PEN, imenovano Slovenski center PEN.

[uredi] Zunanje povezave

Da bo članek zadostoval merilom kakovosti, ga bo treba urediti. O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka in/ali zamenjate oznako z določnejšo. Pomagajte si tudi s Slogovnim in Pravopisnim priročnikom, pri prvih korakih tudi z Uvodom in Vadnico.

DESA MUCK Desa Muck, igralka, televizijska voditeljica, publicistka, slovenska mladinska pisateljica, * 29. avgust 1955, Ljubljana, Slovenija. Kdo je Desa Muck?

Kdo ne pozna Dese Muck? Za otroke in mladino je pojem življenjske in duhovite pisateljice, ki se že vrsto let uvršča na prvo mesto med najbolj branimi slovenskimi avtorji. Mnogo let je bila gospa Desa, ki je pričarala smeh nedeljskim večerom pred televizijskimi zasloni. Aplavzi v gledališčih, kjer se je našla tako v vlogi avtorice kot igralke, so bučni in dolgi. Tu so še nepozabne kolumne, mojstrske miniature samoironije. Nenadkriljiv smisel za ironijo pa je tudi sicer posebna kvaliteta, ki odlikuje njeno literaturo za odrasle.

Življenje: Desa Muck se je rodila v družini slovenskega igralca, pesnika in profesorja na AGRFT (Akademija za gledališče, radio, film in televizijo) Kristijana Mucka. Ker ji študij ni bil pisan na kožo, se je kmalu zaposlila kot varuška v vrtcu Poljane in živela v skromnih razmerah. Za krajši čas je bila zaposlena kot tehnična risarka, nato je delo prekinila s daljšim potovanjem in se ob vrnitvi v Ljubljano spet zaposlila v vrtcu, tokrat kot negovalka duševno prizadetih otrok. Najprej smo živeli v zelo majhnem stanovanju brez kopalnice. Kuhinja je bila tako majhna, da je morala stara mama na dvorišče, kadar je bilo treba odstaviti lonec s štedilnika. Vsak dan po kosilu sem morala spat, kar je bilo nekaj najbolj zoprnega in dolgočasnega na svetu. Zato sem si v zatemnjeni sobi, v kateri je vedno prežalo polno strahov, izmišljevala zgodbice. Najprej sem bila ciciban, ker sem bila še brez očitnih spolnih znakov, nato pionirka in nazadnje mladinka. Šola me je zelo slabo prenašala, zato sem se ji vljudno izmikala, kadar se je dalo. Ko mi po zakonskih določilih ni bilo treba več hoditi vanjo, sem iz usmiljenja do učiteljev tudi prenehala in se zaposlila. (Desa Muck) Prva leta otroštva je preživela pri babici, izredno preprosti ženski, ki jo je imela od vseh najraje. Ona je bila zanjo najpomembnejša članica družine. Kot najstnica ni sprejela nobenih resnic, takih, kot so ji jih ponujali, ampak je vedno iskala ozadja, druge poti, druge načine preživetja, družila se je z ljudmi, ki za domače niso bili sprejemljivi, skratka, zelo se je trudila biti drugačna.

O sebi skuša pisateljica kar najmanj razlagati o sebi, ker potrebuje določen čas, da pusti ljudem blizu. Desa Muck. Ženska z mnogimi talenti, zabavna, polna domislic, življenjske energije, optimizma, ljubezniva, mama treh hčera, Zale, Urše in Ize. A tudi pisateljica.

Delo: Ves čas po najstniških letih si je želela, hrepenela, da bi se kaj zgodilo. Po spremembi, po ustvarjanju. Nato se je režiser in igralec Peter Zlobec spomnil, da bi lahko odigrala vlogo v televizijski seriji Ante. Tako se je vse skupaj začelo. Takrat ji je bilo sedemindvajset let. Sivega obdobja je bilo konec. Reklame, filmi, Videozgodba, vse v enem letu, kar usulo se je. Ni pa se ji bilo lahko odtrgati od varnega obdobja, skrbelo jo je kako bo preživela. Zato je tudi začela pisati – poiskati si je morala rezervni vir za preživetje. Po dveh letih se je namreč umaknila v varno obdobje. Potem, ko so se rodili njeni otroci, se je začela panično bati javnega izpostavljanja. Nastopanje v tistem času ni bilo v skladu z mano, ki sem se videla kot resno mamo, ženo in avtorico. Za komičarko tu ni bilo prostora. Potem pa je prišla ponudba za Zoom. Kar nekaj časa si ni hotela priznati, da ji je to, kar je počela, zares všeč. Zoom je bila zanjo popolnoma nova izkušnja, celo ena najpomembnejših. Zoom je bil zanjo tim, s katerim je dobro sodelovala, pa tudi prijateljstvo z Mariom, je bilo tako kot iz viteških časov.

Za pisanje se ni odločila sama, ampak jo je življenje potisnilo v to . Njeno prvo pisanje, ob katerem se je tudi ogromno naučila, so bile ljubezenske zgodbe, do mladinske literature pa je prišla prej po naključju. Dojela je, da ima na tem področju veliko povedati. V like, ki nastopajo v njenih zgodbah, se je zelo vživela in je tudi natančno vedela, kakšni so, kako reagirajo, kakšen glas imajo. Najprej jih je naredila žive, šele nato jih je opazovala.

V svojem pisanju zavzema zelo preproste in splošne človeške izkušnje. Brali so jo zato, ker se je veliko ljudi našlo in prepoznalo v njenih lastnih zadregah, situacijah in samospraševanjih.

Kot ustvarjalka je najbolj poznana po svojih zgodbah, podlistkih, novelah in radijskih igrah za mladino in otroke, piše pa tudi za odrasle. Je avtorica preko 60 monografskih publikacij. Preizkusila se je tudi kot igralka v filmih in kot tv-voditeljica. Z Mariom Galuničem je sodelovala kot humoristka v oddaji Zoom in oddaji Mario od 1996 do 2002. Značilnost njenih knjig je duhovitost in svojevrstna lucidnost. Ob prebiranju njenih uspešnic se bralci zelo zabavajo. Sama pa se pri pisanju zabava zelo poredko, v glavnem se dolgočasi. Ali pa se bojuje s pomanjkanjem avtorske samozavesti.

Kot zreli in odrasli osebi ji nenehno uspeva »tihotapljenje« v svet mladih radovednežev, saj je mnenja, da je odraslost stanje telesa in le redko stanje duha. Zato z vživljanjem v najstniško občutenje sveta nima težav.

Najljubše ji je biti mladinska pisateljica, morda zato, ker je najtežje. Igranja v epizodnih filmih in reklamah ni doživljala kot dela, ker zanj tudi ni profesionalno usposobljena, jo je pa neznansko zabavalo. Z gospo Deso v oddajah pa je uživala malo manj in jo je včasih celo obremenjeval, saj se je težko vsako nedeljo za isti lik izmislila kaj novega. Počasi je morala v pokoj, ker se je je po malem že naveličala. Včasih je imela srečo in jo je v tekočem tednu kakšna tema zelo zanimala, spet drugič se je izredno mučila in jo je ideja prešinila tik pred zdajci. Res pa je, da je imela že dovolj rutine in si je upala kdaj tudi improvizirati. Biti dežurni klovn je včasih zelo tragično. Če si za to plačan ali ne. Lahko si žalosten, lahko se ti je kaj hudega zgodilo ali imaš preprosto slab dan - takrat je morala v sebi to na silo potlačiti, kar na človeku prej ali slej pusti posledice, kot je depresija in negotovost.

Ima status svobodne umetnice in ima velikansko srečo, da je dovolj iskana avtorica in če bi bila sama, bi lahko živela samo od svojega pisanja.

Bibliografija mladinskih del: Desa Muck je najbolj poznana po svojih zgodbah, namenjenih odraščujoči mladini, na spletu pa se širijo govorice, da je veliko od teh avtobiografskih - menda zato, ker so številne zgodbe napisane v prvi osebi. Njene najljubše tematike so prav tiste, ki tudi sicer obremenjujejo pubertetnice in pubertetnike in se večinoma sučejo okoli seksa, droge, šole, pa spet seksa... V svojih delih spretno povezuje napetost, humor in probleme odraščanja, ki se najbolj kažejo v odnosu do odraslih (staršev, učiteljev ...). Tematike se loteva na duhovit in šaljiv način - Imena njene zbirke Blazno resno o (seksu, šoli, slavi...,) torej vendarle ne gre jemati preveč resno. Kljub temu, da se v njenih zgodbah skriva marsikatera modrost - prav zato so popularne tudi med starejšimi bralci. Naslov knjige: Leto izdaje: Vrsta gradiva: 1. Tistega lepega dne 1992 kratka proza 2. Pod milim nebom 1993 roman 3. Blazno resno o seksu 1993 roman 4. Blazno resno popolni 1995 roman 5. Hči Lune 1995 roman 6. Kremplin 1996 roman 7. Blazno resno zadeti 1996 roman 8. Lažniva Suzi 1997 roman 9. Blazno resno slavni 1998 roman 10. Fonton 1998 priročnik 11. Blazno resno o šoli 2000 roman 12. Čudež v operi 2001 slikanica 13. Sama doma 2001 kratka proza 14. Kakšne barve je svet 2002 basni 15. Panika 2003 roman 16. Peskovnik Boga Otroka 2006 roman

Priznanja, nagrade

 Levstikova nagrada 2005  Priznanje IBBY  nominacija za Andersenovo nagrado 2006  Nagrada večernica 1998 za mladinski roman Lažniva Suzi (slovenski bralci so jo kar trikrat izbrali za »mojo najljubšo knjigo«)  Za zbirko Anica, moja najljubša slovenska knjiga po izboru mladih bralcev za leto 2003, 2004, 2005, 2006

V knjigi Lažniva Suzi pa pisateljica ne opisuje neke četrte Suzi, pač pa opisuje sebe pod drugačnim imenom in v nekoliko drugačni podobi.

Desa je napisala mnogo knjig, namenjenih bralcem vseh starosti, tako najmlajšim (v zbirki Anica in - velika skrivnost, Jakob, počitnice in še druge) in najstnikom (Sama doma, Lažniva Suzi...) kot tudi starejšim (Panika).

Serija knjig »Blazno resno«

Med drugim je avtorica zelo uspešnih knjig iz serije Blazno resno, v kateri je spregovorila Blazno resno o seksu, pa o zasvojenosti, Blazno resno zadeti ter Blazno resno o šoli, in pod naslovom Blazno resno slavni še o slavnih medijskih osebnostih. Blazno resno slavni govorijo, jasno, o sončnih in senčnih straneh slave, prav slava pa je ena od stvari, o katerih Desa Muck iz lastnih izkušenj ogromno ve.

Knjige iz serije »Blazno resno« so pisane po naročilu, s tem da se je sama odločala o temah. Želela je na sproščen in odkrit način pisati o problemih, ki pestijo in zanimajo najstnike, da bi jih s tem obvarovala pred strahom ali odporom do stvari, ki jih je obravnavala.

Blazno resno o seksu je bila od vseh štirih knjig najbolj prodajno uspešnica. Prodajna uspešnost dokazuje, da se še vedno premalo pogovarjamo o tem, predvsem z mladimi, ki v času odraščanja potrebujejo čim več resničnih informacij o spolnosti, o spremembah svojega telesa, o čustvih, ki jih pretresajo. O tem se odrasli radi pogovarjajo tudi licemersko ali vzvišeno, kot da so bili sami vedno svetniki. Pogosto pa brez vsakih poštenih razlag pred spolnostjo tudi svarijo, delajo iz nje tabu.

Deso Muck smo lahko videli tudi v predstavi Blazno resno zadeti (knjigi, ki jo je sama napisala) v kuturnem gledališču v Novi Gorici, v Cankarjevem domu in Prešernovem gledališču Kranj. V predstavi igra tudi ona sama in sicer v vlogi Dese.

Vse teme, o katerih je pisala, so jo zelo zanimale. Problem pisanja za otroke, zlasti o tako občutljivih temah, kakršna je, denimo zasvojenost z mamili, je seveda v tem, da se avtorju kaj lahko pripeti, da ga narobe razumejo. Da namesto koristi povzroča škodo. Zato so vse njene knjige iz serije »Blazno resno« plod trdega študija sorodne in strokovne literature in posvetovanj s tistimi, ki imajo izkušnje na teh področjih.

Starejše generacije so na temo zasvojenosti z mamili prebirali knjigo Otroci s postaje Zoo. Knjiga pa je žal dosegla ravno nasproten namen od tistega, ki ga je želela; prav vsi so namreč želeli poskusiti tisto reč, se nekako identificirati z glavnima junakoma. Vendar pa avtorice knjige Blazno resno zadeti, ni bilo nikoli strah, da bi se bralci identificirali z glavno junakinjo in šli po njenih stopinjah. Njena junakinja je v resnici dekle zdrave pameti in nima ničproti,čese kdo identificira z njo, čeprav je v iskanju svojega mesta, včasih zašla s poti.

Mnogim najstnikom je všeč Desina knjiga Blazno resno o seksu. Čeprav je res dobra knjiga predvsem zaradi vsebine, je puncam definitivno bolj všeč zaradi eksplicitnih grafičnih prizorov spolnosti (sicer res samo narisanih, ampak kljub temu le malokaj prepuščajo domišljiji).

Zaključek:

Desa je človek, ki se relativno hitro sekira, ki ga zelo hitro kaj prizadene; recimo občutek, da ni sprejeta, čeprav je glede tega že mirnejša in se ne sprašuje več, kaj si drugi mislijo o njej. Zelo jo nervira laganje. Živcira pa jo tudi izživljanje nad šibkejšimi in manipuliranje.

V svojem življenju je zamenjala ogromno poklicev, šole ni dokončala, imela je dokaj travmatično osebno življenje – vendar pa ne bi spremenila ničesar, ker se je iz vsega veliko naučila. Veliko njenih talentov pa je ostalo neuresničenih verjetno tudi zato, ker je bila v mladosti zelo negotova, zelo nesamozavestna.

Svoj talent pisanja je zelo dolgo skrivala, ker je bila prepričana, da v krog piscev in pisateljev, ki so vsi izobraženi geniji, ne sodi.

Je zelo samokritična, kar se ji zdi zelo zdravo in pozitivno. Prepričana je, da bi delala veliko slabše, če bi bila super samozavestna, če bi bila navdušena sama nad sabo in ne bi bila niti najmanj samokritična.

Viri:

 Revija Ona, leto 6, št. 10, 15.3.1999  Revija Jana, 5.3.2002, št. 10  Revija Jana, 12.5.1998, št. 19  internet