Roman
Román je najobširnejše epsko delo v prozi. To je pripoved, ki ima številna poglavja, dogajanje je zapleteno in ponavadi zajema daljše časovno obdobje. V njem nastopa množica književnih oseb, značaj osrednje pa se razvija v samem dogajanju romana. V romanu odsevajo medčloveški odnosi in družbene razsežnosti časa in kraja dogajanja.[1]
Vsebina |
Zgodovina romanov [uredi]
Najstarejše oznake za roman je mogoče najti v antični oziroma grško-rimski in staroindijski zgodovini. Antični roman so imeli za isto zvrst kot zgodovinopisje in ga z njim tudi povezujejo, najdemo pa tudi izraz pripoved. Antika torej za svoje romane ni ustvarila posebnega literarnega termina, ampak je prenašala nanj oznake drugih zvrsti. Ravno tako tudi staroindijska.
V Evropi se je izraz roman prvič pojavil v staro-francoskem jeziku in sicer kot »romanz«. Najprej so bili romani močno junaško epski, v 12. stoletju pa se pojavi nova zvrst verznih pripovedi z viteško ljubezenskimi in pustolovskimi motivi. V 13. stoletju se termin roman prenese iz teh viteških pesnitev na prozne pripovedi. Prvi besedo roman napiše Étienne Pasquier leta 1560, v svoji enciklopediji Recherches de la France. V 17. stoletju se pomen francoskega termina »romanz« dokončno ustali. Pojem roman tako, označuje pripoved v prozi, ki je domišljijska, viteška, pustolovska, heroično-galantna ter fantastična. Francoski termin zgodaj sprejmejo Italijani kot termin »romanzo« prvi ga uporabijo Luigi Pulci, Matteo Maria Boiardo, Ludovico Ariosto v 13. stoletju. Posebnost pri italijanskem razvoju romana pa je ta, da so termin uporabljali za dva primera: za renesančno epiko in za roman v sodobnem smislu. Izraz se prenese tudi na Portugalsko, v Španijo, kjer je termin našel mesto šele v 17. stoletju, uporabil pa ga je Miguel de Cervantes v Don Kihotu, takrat nastane tudi pojem »novela« za daljšo pripovedno obliko. Podobni primeri so tudi v anglosaški literaturi kjer se pojavi v 13. stoletju in ima več oblik: romanse, romaunce…
Byron je uporabil izraz »romaunt« v Romanju grofiča Harolda saj je s tem sledil Franciji. Španski in angleški termin se nato razširita v anglosaškem in latinsko-ameriškem prostoru, francoska oznaka romana pa prodre v srednjo Evropo nato na nemški prostor v 17. stoletju in nato še v slovanski prostor.[2]
Pojav romana na slovenskih tleh [uredi]
Na slovenskih tleh se je roman pojavil leta 1866, ko je Josip Jurčič napisal prvi slovenski roman Deseti brat. Motiv Desetega brata pa je ljudski, prikazuje življenje desetega otroka v družini, ki naj bi prinašal nesrečo. Josip Jurčič je poleg romana uvedel v slovensko literaturo še črtice, pripovedke, in povesti.
Delitev romanov glede na snov [uredi]
- viteški,
- pustolovski,
- zgodovinski,
- vojni,
- znanstvenofantastični,
- biografski,
- psihološki,
- družbenokritični,
- kriminalni,
- ljubezenski,
- družinski,
- idr.
Viteški roman [uredi]
Viteški roman pripoveduje o dvorsko-viteškem življenju v visokem srednjem veku, nastal pa je v 12. stoletju v Franciji in se nato razširil. Prvotno je bil pisan v verzih, v 13. stoletju pa se je razvil v prozo.
Pustolovski roman [uredi]
Pustolovski roman lahko pripoveduje o več različnih obdobjih. Te zgodbe, poskušajo bralcu približati nenavadna doživetja.
Zgodovinski roman [uredi]
Zgodovinski roman je večinoma daljše besedilo, iz katerega izvemo, kakšni so bili posamezni zgodovinski dogodki, osebe. V njih prepoznamo tudi določena zgodovinska dejstva.
Vojni roman [uredi]
Vojni roman korenine te vrsta romana izhajajo iz epov. Nekateri vojni romani so nastali z namenom proti vojni, drugi pa z namenom, da bi vojno spodbudili.
Znanstvenofantastični roman [uredi]
Znanstvenofantastični roman ima zgodbo postavljeno v domišljiski svet, z raznimi izmišljenimi bitji kot so nezemljani, roboti, vampirji, vile, škrati, čarovniki...
Biografski roman [uredi]
Biografski roman je neke vrste zgodovinski roman, ki realno pripoveduje o življenju pomembne zgodovinske osebe, kadar pa opisuje sodobno osebo postane samostojen žanr.
Psihološki roman [uredi]
Psihološki roman pripoveduje o notranjem, duševnem stanju ljudi. Torej o njihovih čustvih, mišljenju in razmišljanju. Ta zvrst pa se je dobro razvila v sredini 19. stoletja.
Družbenokritični roman [uredi]
Družbenokritični roman s to zvrstjo pistelji kritično ocenjujejo družbo, iz različnih perspektiv in v različnih obdobjih.
Kriminalni roman [uredi]
Kriminalni roman pripoveduje o kriminalnih dejanjih in o razreševanju kriminalnih dejanjih, o detektivskem delu. Obstajajo pa tudi podzvrsti kriminalnega romana, ki se nanašajo na to čemur roman najbolj posveča pozornost.
Ljubezenski roman [uredi]
Ljubezenski roman zelo pogosto posveti vso pozornost ljubeznskemu odnsu med glavnima literarnima likoma. Žanr je ponavadi namenjem ženskam in knjige ponavadi izhajajo v serijski obliki.
Družinski roman [uredi]
Družinski roman je zvrst, ki pripoveduje o družinskih odnosih, o vzponih in padcih družine. Ponavadi jo piše eden izmed družinskih članov.[3]
Delitev romanov glede na obliko [uredi]
- Pisemski,
- dnevniški,
- kronikalni,
- idr.
Glej tudi [uredi]
Viri [uredi]
Zunanje povezave [uredi]
 |
Poglejte si besedo roman al Roman v Wikislovarju, prostem slovarju. |
