Črtica (književnost)

Razvoj oblik kratke proze na Slovenskem

Črtica je v književnosti modernistična oblika zelo kratke pripovedi, ki pripoveduje o enem samem dogodku ali drobnem doživetju.

Prikazuje en sam dogodek, v katerem avtor ne opisuje zaporedja zelo natančno, ampak se bolj posveti čustvenemu razpoloženju glavne osebe. Tudi pri bralcu skuša doseči čustveno razpoloženje in v ta namen zelo občuteno prikazuje zunanje okolje. Zaradi vsega tega sodi črtica na mejo med epskim in lirskim slovstvom. Moda pisanja črtic v slovenski kratki pripovedni prozi sledi modi realističnih slik konec 19. stoletja; njen vrh je v prvem desetletju 20. stoletja. V njej nastopa malo oseb. Avtor prikazuje mišljenje in razpoloženje ter občuteno prikazuje okolje. Za sorodne oblike glej povest, novela, slika, obraz, vinjeta.

Pomembni slovenski avtorji črtic so: France Bevk (Junak, Sinice), Prežihov Voranc (Solzice), Ivan Cankar (Skodelica kave), Fran Saleški Finžgar, Fran Ksaver Meško, Tone Partljič (Hotel sem prijeti sonce), Josip Jurčič.