Tone Partljič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Tone Partljič
Tone Partljič 2011.jpg
Tone Partljič
Rojstvo 5. avgust 1940
Maribor
Poklic učitelj
Poznan(a) po pisatelj, dramatik in politik


Tone Partljič slovenski pisatelj, dramatik, predmetni učitelj, scenarist, politik, * 5. avgust 1940, Maribor.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Rodil se je 5.avgusta 1940 v Mariboru. Kot otrok je živel v vasi Pesnica pri Mariboru. Pravi, da si je kot otrok vedno želel dotakniti Sonca.

Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju. Šolanje je nadaljeval na nižji gimnaziji v Mariboru, po maturi leta 1960 je bil poslan v občino Radlje ob Dravi za učitelja. S svojim poučevanjem je nadaljeval po okoliških krajih Maribora. Diplomiral je iz angleškega in slovenskega jezika na mariborski pedagoški akademiji leta 1965. Leta 1971 je postal dramaturg SNG Drame. Leta 1987 je prevzel umetniško vodstvo MGL, 1991 vodstvo Drame SNG v Ljubljani.

Od leta 1990 do upokojitve leta 2004 je bil poslanec Državnega zbora Republike Slovenije, od leta 1992 pa je bil poslanec LDS. Čeprav je deloval kot politik, je ostal pisatelj: Moja duša in moje srce nista za mikrofonom, ampak za pisalnim strojem. Bil je predsednik Bralne značke Slovenije in strokovne žirije za nagrado večernica in sodeluje pri Borštnikovem srečanju v Mariboru.

Živi v Mariboru in o svojem domu je zapisal: Nisem Štajerc. Slovenec sem, ki ima na Štajerskem svoj dom in samo tam lahko pišem. O svojem ustvarjanju pa je dejal: »Ko mislim na novo komedijo, uživam, kot bi mislil na novega otroka. Ko ga nosim, sanjam, imam popadke, dojim, se počutim kot mati, ki nosi otročička …«.

Literarni opis[uredi | uredi kodo]

Z literaturo in pisanjem se je Tone Partljič začel ukvarjati v šestdesetih letih. Njegova dela so črtice, novele, romani in dramska dela. Pisal je kratko prozo in romane. Izdal je več zbirk humorističnih in satiričnih besedil ter otroških spominskih črtic v knjigah.

Komedije[uredi | uredi kodo]

Partljičeve satirične igre so uprizorili in režirali; leta 1987 so premierno predvajali film Moj ata, socialistični kulak, ki ga je režiral Matjaž Klopčič.

Komedije zajemajo snov iz okolja. V Kulaku opisuje nasilno kolektivizacijo kmetijstva v času, ko si je mali kmet obetal, da bo na svojem gospodar, kar so mu tudi obljubljali in ga, kakor vedno prej in ga bodo tudi v bodoče zavedli. V Ščukah je okolje radijski kolektiv, v katerega v času, ko obstaja veliko nesorazmerje med deklariranim poslušanjem malega človeka in spretnim usmerjanjem množic, prispe pripravnik in kasnejši urednik, ki na lastni koži občuti razliko med teorijo in prakso samoupravljanja. Občuti jo tako on, kot tudi vsi njegovi sodelavci. Le da oni to vedo že od prej, zato se bistveno bolj trudijo za položaj in privilegije.

Prve knjižno izdane komedije so bile politično obarvane; Politika, bolezen moja in Gospa poslančeva sta bili uprizorjeni leta 1996. Kasneje je postal žanr komedij širši.

Mladinska književnost[uredi | uredi kodo]

Za mladino je napisal zbirko kratkih proz ali spominskih črtic Hotel sem prijeti sonce. Za osnovnošolce je napisal črtice z naslovom Slišal sem, kako trava raste in krajšo pripoved o mlajši deklici, z naslovom Maša in Tjaša.

Politično delo[uredi | uredi kodo]

Leta 1992 je bil izvoljen v 1. državni zbor Republike Slovenije; v tem mandatu je bil član naslednjih delovnih teles:

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Dramatika[uredi | uredi kodo]

  • Ribe na plitvini, Mestno gledališče ljubljansko, (1968)
  • Naj poje čuk, Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica, (1971)
  • Tolmun in kamen, Prešernovo gledališče Kranj, (1972)
  • Ščuke pa ni, Slovensko narodno gledališče Maribor, (1973)
  • Oskubite jastreba, Slovensko narodno gledališče Maribor, (1977)
  • Nekoč in danes, monodrama, (1979)
  • Za koga naj še molim?, Slovensko narodno gledališče Maribor, (1980)
  • Taki ste, take smo, (1980)
  • Nasvidenje nad zvezdami, Mestno gledališče ljubljansko, (1981)
  • O, ne, ščuke pa ne, Slovensko narodno gledališče Maribor, (1982)
  • Moj ata, socialistični kulak, Slovensko narodno gledališče Maribor, (1983)
  • Sekretar za humor, Slovensko narodno gledališče Maribor, (1984)
  • Rdeče in sinje med drevjem, Neuprizorjeno. V knjigi ZO Maribor, (1985)
  • Justifikacija, Mestno gledališče ljubljansko, (1986)
  • Ščuka, da te kap, Slovensko ljudsko gledališče, (1987)
  • Pesnikova žena prihaja, Mestno gledališče ljubljansko, (1989)
  • Deni me kot pečat na svoje srce, (1990)
  • Moj deda, socialistični mrtvak, (1991)
  • Štajerc v Ljubljani, (1995)
  • Politika, bolezen moja, (1996)
  • Gospa poslančeva, (1996)
  • Komedije, (1997)
  • Maister in Marjeta, (1998)
  • Čistilka Marija, (1998)
  • En dan resnice, (1999)
  • Krivica boli, (1999)
  • Čaj za dve, (2001)
  • Edelweis ali Denis in Ditka, (2001)
  • Izbrane komedije, (2003)
  • Poroka čistilke Marije, (2006)
  • Zveze in partnerstva, (2007)
  • Za nacionalni interes, (2007)

Proza[uredi | uredi kodo]

Za odrasle[uredi | uredi kodo]

Za mladino[uredi | uredi kodo]

Televizijske igre[uredi | uredi kodo]

  • Mama umrla STOP, RTV Ljubljana, (1974)
  • O težavah s Kamanovih truplom in neprimerni ljubezni med Frančkom in Gelo, RTV Ljubljana, (1977)
  • Ščuke pa ni, ščuke pa ne, TV nadaljevanka, RTV Ljubljana, (1980)
  • Odločitev (Ko poje čuk), TV igra, RTV Ljubljana, (1980)
  • Pasja pot (po noveli Dvojčka Prežihovega Voranca), RTV Ljubljana, (1983)
  • Oblaki so rdeči, TV nadaljevanka, RTV Ljubljana, (1983)
  • Pri Mariji Snežni zvoni, RTV Ljubljana, (1990)
  • Silvestrska sprava, TV komedija, RTV Ljubljana (2001)
  • Slovenska vigred, TV komedija, RTV Ljubljana (2006)

Filmska scenarija[uredi | uredi kodo]

Gledališke režije[uredi | uredi kodo]

Dramatizacije[uredi | uredi kodo]

  • Kekec je pač kekec, (1974)
  • Zločin na meji, (1974)
  • Vsem galjotom vile v vamp, (1984)

Komedije[uredi | uredi kodo]

  • Čaj za dve,
  • Partnerska poroka,
  • Gospa poslančeva,
  • Politika, ljubezen moja,

Radijske igre[uredi | uredi kodo]

  • Veličastna smrt dramskega in televizijskega igralca Vinka Kurenca, Radio Maribor, (1979)
  • Marjetice, Radio Maribor, (1981)
  • Nekoč in danes, monokomedija, RTV Ljubljana, (1982)
  • Rdeče in sinje med drevjem, RTV Ljubljana, (1987)

Zborniki[uredi | uredi kodo]

  • Štirinajst (soavtor), (1967)
  • Siti in lačni Slovenci (soavtor), (1969)
  • Skupaj (soavtor), (1973)
  • Slovenski narod in slovenska kultura (soavtor), (1985)
  • Oder 57, 1988

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  • Lorenci, Mirko. Tone Partljič. Partizanska knjiga, Ljubljana 1990. (COBISS)
  • Partljič, Tone. Izbrane komedije. Karantanija, Ljubljana 2003. (COBISS)
  • Blažić, Milena. Svet iz besed 7: delovni zvezek za branje v 7. razredu devetletne osnovne šole. Rokus, Ljubljana 2003 (COBISS)
  • Lavrenčič Vrabec, Darja. Šolski album slovenskih književnikov. Mladinska knjiga, Ljubljana 2007. (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]