Janez Janša

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Janez Janša
Janez Janša.jpg

Mandat:
10. februar 201220. marec 2013
Predhodnik: Borut Pahor
Naslednik: Alenka Bratušek

Mandat:
3. december 200421. november 2008
Predhodnik: Anton Rop
Naslednik: Borut Pahor

Mandat:
1. januar 200830. junij 2008
Predhodnik: José Sócrates
Naslednik: Nicolas Sarkozy

Na položaju:
16. maj 199029. marec 1994
Naslednik: Jelko Kacin
Na položaju:
7. junij 200030. november 2000
Predhodnik: Franci Demšar
Naslednik: Anton Grizold

Rojstvo: 17. september 1958
Ljubljana, SR Slovenija, SFR Jugoslavija
Politična stranka: SDS

Janez Janša (izgovarjava IPA: [ˈja:nɛz- ˈja:nʃa]), v uradnih virih tudi Ivan Janša[1] ali Janez Ivan Janša,[2] slovenski politik, * 17. september 1958, Ljubljana.

Življenjepis

Ivan Janša je pri krstu dobil ime Janez.[3] Šolal se je v domačem Grosupljem, na klasični gimnaziji v Stični, današnji Srednji šoli Josipa Jurčiča, in po tem v Ljubljani. Leta 1982 je na takratni Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo končal študij Splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite (danes obramboslovja).

V prostem času se je v mladosti veliko ukvarjal z alpinizmom, večinoma v slovenskih gorah.

Javno delovanje

Janša je bil član in funkcionar Zveze komunistov Slovenije, vendar je bil pozneje iz ZKS izključen.[4][5] V Časopisu za kritiko znanosti in Mladini je objavljal o nujni prenovi JLA. Širši javnosti je postal znan 31. maja 1988, ko je z njegovim prijetjem Služba državne varnosti sprožila afero JBTZ. Proces proti četverici, v katerem so Janšo, Davida Tasića, Francija Zavrla ter podčastnika JLA Ivana Borštnerja pred vojaškim sodiščem obtožili izdaje vojaške skrivnosti, je sprožil močan odziv javnosti, ki je še pospešil zahteve za demokratizacijo slovenske družbe. Njegov takratni prijatelj Igor Bavčar je ustanovil Odbor za varstvo človekovih pravic, ki se je potegoval, da bi četverici omogočili branjenje s prostosti in sojenje pred civilnim sodiščem v slovenskem jeziku. Janez Janša je bil obsojen na leto in pol zapora.[6]

Januarja 1989 je bil Janša eden od soustanoviteljev Slovenske demokratične zveze (SDZ), ene prvih opozicijskih strank v takratni Socialistični republiki Sloveniji, maja istega leta pa je odšel na prestajanje zaporne kazni, ki jo je končal po tretjini trajanja.

Delo v Skupščini Republike Slovenije 1990-1992

Janša je bil na prvih večstrankarskih volitvah v Sloveniji aprila 1990 izvoljen za poslanca in je maja postal minister za obrambo v Demosovi vladi pod vodstvom Lojzeta Peterleta. Pod njegovim vodenjem je iz Teritorialne obrambe nastala Slovenska vojska, ki je v osamosvojitveni vojni poleti 1991 z relativno malo žrtvami izšla kot zmagovalka.

Na kongresu jeseni 1991 je SDZ razpadla in se razcepila v dve novi stranki, Demokratsko stranko (DS), ki se je 1994 združila z LDS, ter Narodno demokratska stranka (NDS), ki se je pozneje združila s SKD. Janša se ni pridružil nobeni od njiju, pač pa se je spomladi leta 1992 pridružil Jožetu Pučniku in njegovi Socialdemokratski stranki Slovenije (SDSS).

Minister za obrambo 1993 - 1994 in leta 2000

Janša je bil minister za obrambo v dveh Drnovškovih vladah, 1992 - 1993 (2. vlada Republike Slovenije) in 1993 - 1994 (3. vlada Republike Slovenije).

Marca 1994 so ga razrešili zaradi afere Depala vas, v kateri so vojaške osebe aretirale policijskega sodelavca v civilu. Predlog o razrešitvi je podal predsednik vlade Slovenije Janez Drnovšek. Po razrešitvi Janše je njegova Socialdemokratska stranka Slovenije izstopila iz vlade, ter odšla v opozicijo.

Funkcijo obrambnega ministra je opravljal tudi v sedemmesečnem obdobju Bajukove vlade leta 2000.

Delo v stranki

Leta 1993 ga je tretji kongres SDS (takrat še Socialdemokratske stranke) izvolil za predsednika. Ponovno je bil izvoljen za predsednika SDS na kongresih stranke leta 1997, leta 2001, leta 2005 in leta 2009. SDS se je leta 2004 preimenovala v Slovensko demokratsko stranko, kratica SDS je ostala.

Na prvih volitvah v evropski parlament pa je dobila dve poslanski mesti. SDS se je v evropskem parlamentu pridružila Evropski ljudski stranki (desno-sredinska stranka) in s tem prekinila socialdemokratsko povezavo nekdanje Pučnikove SDS.

Predsednik vlade 2004 - 2008

Njegova stranka SDS je prejela največ glasov na parlamentarnih volitvah leta 2004 in 3. decembra je Janez Janša postal predsednik vlade (8. vlada Republike Slovenije).

V opoziciji 2008 - 2011

Na državnozborskih volitvah leta 2008 so Janševo stranko SDS nepričakovano, kljub ugodnim javnomnenskim raziskavam, prehiteli Pahorjevi Socialni demokrati (SD), ki so oblikovali koalicijsko vlado. SDS je postala najmočnejša stranka v opoziciji in s tem Janez Janša neformalni vodja opozicije.

Leta 2011 je bil obtožen zaradi domnevnega podkupovanja s strani finskega podjetja Patria v korist stranke SDS (afera Patria).

10. vlada (2012-2013)

Na državnozborskih volitvah leta 2011 je kandidiral in bil izvoljen za poslanca na listi stranke SDS.

Na teh izrednih volitvah je njegova stranka SDS dosegla drugo mesto, takoj za novo stranko, Jankovićevo Pozitivno Slovenijo. Zoran Janković ni dobil potrebne večine za mandatarja za sestavo nove vlade. 25. januarja 2012 je pa bila podpisana koalicijska pogodba med petimi strankami, ki je bila pogoj, da je Janez Janša kandidiral za novega mandatarja. Predsednik države Danilo Türk, ki je predlagal za prvega mandatarja zmagovalca, v drugo do določenega datuma ni predlagal nikogar.[7] 28. januarja 2012 je bil Janez Janša izvoljen za mandatarja z 51 glasovi (39 proti). [8][9]

10. februarja je vlada tudi nastopila svoj mandat kot 10. vlada Republike Slovenije in že takoj začela s kadrovanjem.[10]

Vlada je morala zaradi finančne, družbene in gospodarske krize, ki se je v svetu pričela leta 2008, sprejeti vrsto nepopularnih ukrepov. V novembru 2012 so se v Sloveniji pričeli množični javni protesti. Med drugim so »vstajniki« zahtevali tudi sestop vlade in vse politične elite.

Zahteve po odstopu predsednika vlade Janeza Janše so se zaostrile po objavi poročila Komisije za preprečevanje korupcije (7. januarja 2013), ki je pri dveh voditeljih strank, Janezu Janši in Zoranu Jankoviću, zaznala »obremenjenost s korupcijskimi tveganji«.[11]

27. februarja 2013 je bila v državnem zboru na predlog skupine strank (PS, SD, DL, DESUS ob podpori SLS) izglasovana konstruktivna nezaupnica vladi Janeza Janše. S 55 glasovi za in 33 proti je postala mandatarka za sestavo nove vlade Republike Slovenije Alenka Bratušek.[12]

V opoziciji 2013 -

Obdobje po razpadu Janševe vlade je za Janeza Janšo zaznamovano s sodbo v zadevi Patria, kjer je bil obsojen skupaj z brigadirjem Tonetom Krkovičem in podjetnikom Ivanom Črnkovičem. Najprej je izjavil, da ne bo ponovno zasedel poslanskega položaja. Namesto tega je napovedal, da bo delal v stranki SDS, pisal knjige, predaval na inštitutih v tujini in deloval kot svetovalec.[13] 21. maja 2013 je izšla njegova nova knjiga, z naslovom Za kulturo življenja.

Aprila 2014 je obsodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo tudi višje sodišče.[14] Vložil je zahtevo za varstvo zakonitosti na Vrhovno in ustavno pritožbo na Ustavno sodišče. Slednje je pritožbo zavrnilo,[15] s čemer je sodba postala pravnomočna. Po odredbi okrožnega sodišča 20. junija 2014 je pričel s prestajanjem dveletne zaporne kazni na Dobu. Do zapora ga je pospremila skupina podpornikov.[16]

Ne glede na zaporno kazen, zakonske omejitve glede tega ni, je stranka SDS vložila njegovo kandidaturo na predčasnih državnozborskih volitvah, ki so bile zaradi razpada vlade Alenke Bratušek 13. julija 2014. Na volitvah je Janševa stranka SDS dosegla drugo mesto z 20,7% glasov in dobila 21 poslancev, med drugim je bil izvoljen tudi Janez Janša. Kljub dvomom ali lahko med služenjem zaporne kazni vodi državo - slovenska zakonodaja namreč tega ne določa natančno[17], je bil Janši mandat potrjen sočasno z drugimi poslanci, tako da je prihajal na seje DZ iz zapora. Mandat zapornika Janše je ostal sporen, zlasti ko ga je stranka SDS predlagala za člana komisije za nadzor obveščevalnih služb.[18]

Družina

Z bivšo partnerico, Silvo Predalič je imel dva otroka: Žana in Niko.[19] V začetku novembra leta 2006 je javnosti predstavil svojo novo izvoljenko Urško Bačovnik in se z njo 4. julija 2009 poročil.[20][21] 18. avgusta 2011 se jima je rodil prvi sin, Črtomir,[22] 12. avgusta 2013 pa drugi, Jakob.[23]

Popularnost

Janez Janša je dosegel veliko javno vidnost in popularnost v času boja za samostojnost, vse od afere JBTZ, ko je bil kot politični zapornik simbol upora.

Po anketi Nedeljskega dnevnika se je v letih med 1988 in 2010 med prvih deset nominirancev za Slovenca leta uvrstil 14 krat (več uvrstitev sta dosegla le Milan Kučan (18) in Janez Drnovšek (17)).[24]

Uvrstitve na lestvici Ninamedia

V arhivu podjetja za raziskavo javnega mnenja Ninamedia so rezultati ocenjevanja politikov za obdobje od leta 1999 naprej. Lestvico politikov sestavljajo na osnovi ocen delovanja (ocene od 1 do 5).

Leta 1999 (prvo leto v arhivu Ninamedia) je v mesečni anketi Janša zasedal v rangiranju politikov mesta od 9. (enkrat) do 16. (dvakrat); največkrat pa na mesta med 11. in 13. (petkrat). Uvrstitve nihajo celo leto. Povprečna dosežena ocena: 2,80.

Leta 2005 se je Janša uvrščal visoko, na 3. (dvakrat) do 5. mesta (devetkrat). Povprečna dosežena ocena: 3,32.

Leta 2010 se je Janša uvrščal na mesta od 15. (enkrat) do 19. (dvakrat), največkrat pa na 18. mesto (štirikrat). Za to leto podatki za dva meseca v letu manjkajo (marec) oziroma so zmedeni (december). Ni sistematičnega trenda povečevanja ali upadanja uvrstitve. Povprečna dosežena ocena: 2,73.

V letu 2012 se je Janša uvrščal v velikem razponu: od 10.mesta (dvakrat) do 19.mesta (trikrat). V prvem polletju je dosegal mesta od 10. do 13., v drugem polletju pa se je uvrstitev zelo poslabšala, v nobenem mesecu od julija do decembra se ni uvrstil bolje kot na 17. mesto, zadnje tri mesece pa je bil na 19. mestu. Povprečna dosežena ocena: 2,51.

V januarju 2013 se je uvrstil celo samo na 21. mesto, za Jankovićem na 20. mestu. Povprečna anketna ocena je bila 1,93.

Zmanjšanje ocen uspešnosti in poslabšanje položaja na lestvici politikov je razvidno za obdobje po predsednikovanju vladi v letih 2004-2008, ko se je pričela tudi gospodarsko-politična kriza. Še bolj izrazito je upadanje ocen v javnosti v času drugega mandata (od začetka leta 2012), ko je vlada sprejemala nepriljubljene varčevalne ukrepe. Ob koncu leta 2012 in v letu 2013 so povprečne ocene v javnosti izrazito neugodne, celo v območju pod oceno 2. To je že čas množičnih protestov proti vladi in celotni politični eliti.

Kritični odzivi

Janez Janša je živahna in bojevita javna osebnost. Sproža ostre dvovrednostne odzive. Kritični odzivi pogosto presegajo politične ocene in se dotikajo osebnostnih lastnosti Janeza Janše.

V publicistiki

V gorečem sporu je o njem dal zelo ostro izjavo njegov politični sopotnik Dimitrij Rupel:

»Janša je demagog. V polemiki je nesramen in rad podtika. Ne izbira sredstev, je hudoben in brezobziren. Ne išče svetovalcev, ampak vernike. Ne išče sodelavcev, ampak služabnike.« 
dr. Dimitrij Rupel, 1996 , [25], [26],[27]

Publicistka Spomenka Hribar, tudi iz kroga, ki si je prizadeval za osamosvojitev, je objavila hermenevtično analizo stališč in delovanja Janeza Janše v knjigi Svet kot zarota - analiza političnega sloga Janeza Janše.[28] Janeza Janšo opisuje kot politika, nevarnega za demokracijo v Sloveniji.[29] Med drugim ocenjuje:

»V Depali vasi je prišlo do prekoračitve vojaških pooblastil in v tem, principialnem, formalnem smislu, do vojaškega udara.« 
S. Hribar , Svet kot zarota - analiza političnega sloga Janeza Janše [28],[30]

V protestnih gibanjih 2012-2013

V protestih, ki so se razplamteli v času druge Janševe vlade v zimi 2012 - 2013, sta bila izpostavljena Janša in njegov politični tekmec Zoran Janković zaradi poročila protikorupcijske komisije, ki je pri obeh zaznala »obremenjenost s korupcijskimi tveganji«[11]. Protestniki so zahtevali umik z oblasti celotne politične elite.

Zlasti so negativno odmevali v delu javnosti nekateri javni nastopi Janeza Janše in drugih predstavnikov SDS, po elektronskih medijih in v poslanici shodu Zbora za republiko 8. februarja. Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik je v Janševem govoru, ki je najbolj odmeval v delu, ko je delovanje političnih nasprotnikov označil z »levim fašizmom«, zaznala sovražni govor.[31] Eden izmed odzivov na Janševe nastope v tem času:

»To je politična paranoja in takšnega človeka je treba preprosto odstraniti s funkcije« 
Spomenka Hribar, februar 2013, citirano po [31]

V umetnosti

Lik in dela Janeza Janše so spodbudili tri slovenske umetnike, da so se leta 2007 uradno preimenovali. Vsi trije so prevzeli ime Janez Janša in pogosto sodelujejo: Janez Janša (režiser), Janez Janša (likovni umetnik) in Janez Janša (performer).[32]

Režiser Janez Janša je v sodelovanju z drugima dvema preimenovanima umetnikoma in številnimi intervjuanci ustvaril film Jaz sem Janez Janša.

Odlikovanja in priznanja

Viri

  1. ^ "Slovenska demokratska stranka - SDS". Volitve v državni zbor 2008. Ministrstvo za javno upravo RS. Pridobljeno dne 6.6.2011. 
  2. ^ "Volilna enota 4: Ljubljana Bežigrad". Volitve poslancev v državni zbor 15.10.2000. Državna volilna komisija. Pridobljeno dne 6.6.2011. 
  3. ^ Zurnal24.si - Janša: Spet na delu zeleni flomaster
  4. ^ Spletna klepetalnica MMC, Janez Janša, predsednik Slovenske demokratske stranke (5. september 2008 ob 22:00)
  5. ^ Janša Janez Slovenska pomlad - Osebe. Muzej novejše zgodovine Slovenije. Pridobljeno 16.9.2008.
  6. ^ Pred 24 leti se je pričela afera JBTZ, Mladina, 1. 6. 2012, vpogledano 2013-02-14. Obsodbe: Ivan Borštner 4 leta strogega zapora, Franci Zavrl in Janez Janša 18 mesecev zapora, David Tasič pet mesecev zapora.
  7. ^ "Vse je pripravljeno za Janšo". 24ur.com. Pridobljeno dne 2012-01-25. 
  8. ^ TV Slovenija 3. program
  9. ^ "Janša: Glasovanje je zmaga razuma". 24ur.com. Pridobljeno dne 28.1.2012. 
  10. ^ http://delo.si/novice/politika/zamenjave-na-vladi.html
  11. ^ 11,0 11,1 Zaključno poročilo o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank, 7.1.2013, vpogledano 2013-02-14
  12. ^ "(V živo): Alenka Bratušek je nova mandatarka". Delo. 27.2.2013. Pridobljeno dne 1.3.2013. 
  13. ^ Petkovič, Blaž & Brstovšek, Andrej (22.3.2013). "Janez Janša bo pisal in predaval". Dnevnik. Pridobljeno dne 8.6.2013. 
  14. ^ "Janša obsojen. Odvetnik Matoz: "Sodbo bomo razveljavili."". MMC RTV-SLO. 28.4.2014. Pridobljeno dne 20.5.2014. 
  15. ^ "Ustavno sodišče zavrglo Janševo pritožbo". Delo. 16.6.2014. Pridobljeno dne 21.6.2014. 
  16. ^ "Janša že v zaporu; podporniki v nagovorih o lažeh, resnici in krivičnosti (foto)". Dnevnik. 21.6.2014. Pridobljeno dne 21.6.2014. 
  17. ^ Roglič, Meta; Pihlar, Tatjana; Vaupotič, Vesna (18.6.2014). "Poslanec naj bo – četudi iz zapora". Pridobljeno dne 21.6.2014. 
  18. ^ "Zapornik št. 1 še naprej brije norce iz parlamenta". Mladina. 28.8.2014. Pridobljeno dne 2014-09-14. 
  19. ^ Uradna stran Slovenske demokratske stranke, vpogledana in shranjena 31.3.2007[slepa povezava]
  20. ^ Janša predstavil lepšo polovico, RTV SLO, 2. november 2006
  21. ^ SiOL.net - Janez Janša in Urška Bačovnik sta poročena
  22. ^ RTV SLO - Zakonca Janša dobila sina Črtomirja
  23. ^ še eden JJ: Urška Bačovnik in Janša dobila drugega sina
  24. ^ Tomaž Bukovec: Slovenec leta 2010: Najbolj množična ljudska anketa, Nedeljski dnevnik, 8. december 2010, vpogledano 2013-02-14
  25. ^ Jure Trampuš: Gospodar in odrešenik, Mladina 16. 7. 2004, vpogledano 2013-02-14
  26. ^ Meta Roglič: Saga Pahorjevega posebnega odposlanca Delo, 21.03.2009, vpogledano 2013-02-14
  27. ^ SiOL-ov intervju z Dimitrijem Ruplom "Pahor je simpatičen, a je pomanjkljiv voditelj", 13.05.2011, vpogledano 2013-02-14
  28. ^ 28,0 28,1 Spomenka Hribar, Svet kot zarota - analiza političnega sloga Janeza Janše, Ciceron, Ljubljana, 1996 in 2011, ISBN: 978-961-6627-22-1, vpogledano 2013-02-14
  29. ^ Spomenka Hribar: Svet kot zarota – Politični koncept Janeza Janše, intervju, Razgledi.net, 25.11.2011, Obsežen intervju s povzetki tez knjige z istim naslovom, vpogledano 2013-02-14
  30. ^ Damjan Likar: V Depali vasi je prišlo do vojaškega udara – že drugič v Janševi karieri, Vestnik pomurje.si, 07.04.2012., vpogledano 2013-02-14, Vsebuje citat iz knjige S. Hribar: Svet kot zarota
  31. ^ 31,0 31,1 Boris Šuligoj, Anže Božič: Janšev »levi fašizem« še vedno dviga prah, Delo, 12. februar 2013, vpogledano 2013-03-03
  32. ^ Prejšnja imena treh umetnikov glej v Janez Janša (razločitev).
  33. ^ Mors.si - SPOMINSKI ZNAK »REPUBLIŠKA KOORDINACIJA 1991«: seznam dobitnikov iz takratnega Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo

Zunanje povezave