Rdeči križ Slovenije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Rdeči križ Slovenije (RKS) je neodvisna, humanitarna organizacija nacionalnega pomena, ki deluje na območju Republike Slovenije. Je sestavni del Mednarodnega gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca, največje humanitarne organizacije na svetu, ki šteje 97 milijonov članov in prostovoljcev v 186 državah. Rdeči križ Slovenije je član Mednarodne zveze društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Pravno podlago za delovanje RKS predstavljajo Ženevske konvencije, Zakon o Rdečem križu Slovenije,[1] Zakon o društvih, Statut Rdečega križa Slovenija ter drugi predpisi v Republiki Sloveniji. Rdeči križ Slovenije deluje po temeljnih načelih Mednarodnega gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca in pomaga ljudem ne glede na raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje. Povezuje območna združenja in krajevne organizacije.

Poslanstvo[uredi | uredi kodo]

Poslanstvo Rdečega križa Slovenije je z močjo humanosti izboljšati življenje ranljivih ljudi. Zato Rdeči križ Slovenije:

  • deluje v skladu s sedmimi temeljnimi načeli gibanja Rdečega križa,
  • v lokalnih okoljih spremlja življenje ljudi in aktivno reagira na pojave stiske in nemoči, še posebej ranljivih skupin, kot so otroci in starejši;
  • zagotavlja spoštovanje človeka in nagovarja ljudi, da delijo del svojega blagostanja s tistimi, ki so nemočni in v stiski;
  • v organizaciji in med ljudmi spodbuja in gradi čut za solidarnost in razumevanje stiske drugih;
  • spodbuja in širi vrednote zdravja in zdravega življenja;
  • uvaja načrtno izobraževanje in usposabljanje za izvajanje poslanstva in nalog;
  • širi znanja o gibanju Rdečega križa in mednarodnem humanitarnem pravu.

Temeljna načela Mednarodnega gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca[uredi | uredi kodo]

Organizacijska struktura in financiranje[uredi | uredi kodo]

Organi RKS so:

  • generalna skupščina,
  • glavni odbor,
  • nadzorni odbor ter
  • drugi odbori in komisije.

Glavni odbor vodi predsednik, ki tudi predstavlja organizacijo, strokovno službo pa generalni sekretar. Sedež Rdečega križa Slovenije je v Ljubljani, Mirje 19, sedeži območnih združenj pa so razporejeni po občinah v Sloveniji. Za svojo dejavnost in uresničevanje programov RKS pridobiva sredstva od donacij, prispevkov, proračunskih sredstev, lastne dejavnosti, Fundacije invalidskih in humanitarnih organizacij, stalnih in občasnih akcij zbiranja sredstev, tedna Rdečega križa in tedna solidarnosti, članarine in na druge načine.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Hiša v Gradcu, kjer je bil leta 1944 ustanovljen Rdeči križ Slovenije

Rdeči križ deluje na Slovenskem od leta 1866, ko je bilo na Kranjskem pod Avstro-Ogrsko ustanovljeno prvo ˝Žensko društvo za pomoč ranjenim in hudo bolnim vojakom˝. Leta 1879 se mu je pridružilo še moško ˝Domoljubno pomočno društvo deželno, ki se je leta 1902 združilo z ženskim društvom in kot del avstro-ogrskega društva Rdečega križa delovalo do konca prve svetovne vojne. Od leta 1921 do 1941, tj. do razpada Kraljevine Jugoslavije, je slovenski Rdeči križ deloval kot Banovinski odbor Rdečega križa Kraljevine SHS in pozneje Rdečega križa Jugoslavije. Ob razpadu Kraljevine Jugoslavije so bili jugoslovanski Rdeči križ in posamezna društva razpuščeni. Leta 1942 je italijanski okupator ustanovil Rdeči križ Ljubljanske pokrajine, po kapitulaciji Italije pa je slovenski Rdeči križ deloval pod nemškim okupatorjem, a le do leta 1944, ko je bil odbor RK poslan v internacijo.

18. junija 1944 so na osvobojenem ozemlju v Gradcu v Beli krajini ustanovili Rdeči križ Slovenije. Po koncu druge svetovne vojne je Rdeči križ Slovenije deloval kot del Rdečega križa Jugoslavije. Leta 1991, po agresiji na Republiko Slovenijo, je Rdeči križ Slovenije izstopil iz Rdečega križa Jugoslavije. Leta 1993 sta Mednarodni odbor Rdečega križa ter Mednarodna zveza društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca priznala Rdeči križ Slovenije kot samostojnega in enakopravnega člana Mednarodnega gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca.

Področja delovanja[uredi | uredi kodo]

Krvodajalstvo[uredi | uredi kodo]

Rdeči križ Slovenije organizira krvodajalske akcije že od leta 1953 in po uspešnosti sodi v sam evropski vrh. Šestinpetdeset območnih združenj izvaja krvodajalske akcije v skladu z javnimi pooblastili. Z organizacijo krvodajalskih akcij zagotavlja RKS okoli 100.000 odvzemov krvi na leto oziroma skoraj 45.000 litrov krvi, kar zadošča trenutnim potrebam v Sloveniji. Rdeči križ Slovenije je zadolžen za organizacijo krvodajalskih akcij, srečanj in prireditev za krvodajalce, ki jih organizirajo območna združenja, ter za obveščanje javnosti o krvodajalskih akcijah, promocijo krvodajalstva in vzpodbujanje ljudi, da darujejo kri.

Namen krvodajalskih akcij je zagotoviti zadostne količine zdrave krvi za vse bolnike, ki to življenjsko tekočino potrebujejo. Krvodajalstvo je v Sloveniji, tako kot v mnogih evropskih in drugih državah po svetu, organizirano po načelih neplačanosti, prostovoljnosti in anonimnosti. Vstop v Evropsko unijo je zahteval prilagoditev krvodajalstva mednarodnim standardom organiziranja krvodajalskih akcij glede na dejanske potrebe.

Usposabljanje za prvo pomoč[uredi | uredi kodo]

Strokovni center RKS za prvo pomoč, v katerem sodelujejo priznani strokovnjaki zdravniki specialističnih področij, oblikuje doktrino prve pomoči na nacionalni ravni. V slovenski prostor uvaja novosti po zgledu in na podlagi smernic Evropske unije. Njegovi člani se udeležujejo raznih mednarodnih strokovnih srečanj. Programi usposabljanja za prvo pomoč sodijo v sklop javnih pooblastil. Najzahtevnejši so namenjeni usposabljanju pripadnikov enot prve pomoči Civilne zaščite (CZ), gasilcev, gorskih reševalcev, jamarjev, ekip RKS in pripadnikov Slovenske vojske. člani ekip prve pomoči CZ in RKS obnavljajo in preverjajo znanje iz prve pomoči na vsakoletnih regijskih tekmovanjih ter državnem in mednarodnem tekmovanju.

Rdeči križ Slovenije v sodelovanju s strokovnjaki skrbi za usposabljanje predavateljev pouka prve pomoči, zdravnikov in zdravstvenikov ter tečaje prve pomoči za reševalce iz vode, voznike motornih vozil, zaposlene v podjetjih in ustanovah ter vse druge, ki to znanje potrebujejo. Prizadeva si vsebine prve pomoči iz dosedanjih izbirnih vsebin vključiti v redne izobraževalne vsebine v osnovnih in srednjih šolah.

Pomoč ob elementarnih in drugih nesrečah[uredi | uredi kodo]

Rdeči križ Slovenije sodeluje pri zagotavljanju pomoči ob elementarnih nesrečah doma in v tujini. Pomoč obsega predvsem pošiljanje konvojev materialne pomoči v obliki prehrambnih izdelkov, higienskih pripomočkov, oblačil, obutve, pohištva in bele tehnike. Pri posredovanju pomoči ob elementarnih nesrečah na območju Slovenije tesno sodeluje z Upravo za zaščito in reševanje RS, pri posredovanju pomoči v tujino pa z vlado RS, pristojnimi ministrstvi, Mednarodno zvezo društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca ter drugimi nacionalnimi društvi.

Rdeči križ Slovenije je ustanovil tudi tri nastanitvene enote, in sicer v Ljubljani, Novem mestu in Novi Gorici, ter stacionarij v Mariboru. Namenjeni so nastanitvi in oskrbi prebivalstva ob večjih naravnih nesrečah. V izrednih razmerah lahko sprejmejo in oskrbijo 400 ogroženih prebivalcev. V okviru stacionarija in nastanitvenih enot delujejo enote RKS, ki skrbijo za oskrbo in delovanje enote.

Iskanje pogrešanih[uredi | uredi kodo]

Iskanje pogrešanih je ena temeljnih dejavnosti Rdečega križa, ki izhaja iz določil ženevskih konvencij, Zakona o RKS in Statuta RKS. Te naloge opravlja Služba RKS za iskanje pogrešanih. Služba v skladu s pristojnostmi deluje na ravni nacionalnega urada na sedežu RKS in v območnih združenjih. Njene naloge so v vojni in drugih izrednih razmerah poizvedovati za izginulimi oziroma pogrešanimi osebami, posredovati družinska sporočila, voditi evidence, združevati družine in sodelovati pri evakuacijah. Vse navedene dejavnosti so namenjene vojnim ujetnikom, pogrešanim osebam, beguncem in razseljenim osebam, posebna pozornost pa je namenjena onemoglim in otrokom.

Služba RKS za iskanje pogrešanih je v obdobju agresije na Slovenijo in v obdobju vojne na Hrvaškem in v Bosni odigrala pomembno vlogo, saj je bila s strani države pooblaščena za vodenje vseh evidenc in izdajo potrdil o statusu in bivanju v Sloveniji. Tako je v obdobju največjega priliva beguncev v našo državo obdelala več kot 88.000 podatkov.

Druge dejavnosti[uredi | uredi kodo]

Socialna dejavnost[uredi | uredi kodo]

Programi socialne dejavnosti sodijo med najobširnejše programe neposredne pomoči. Rdeči križ Slovenije jih izvaja s pomočjo številnih prostovoljk in prostovoljcev, ki delajo v razvejani mreži območnih združenj in krajevnih organizacij RK po Sloveniji. Rdeči križ Slovenije nudi v okviru socialne dejavnosti stalno in občasno pomoč v obliki prehrane, higienskih izdelkov, obleke, obutve, šolskih potrebščin in pohištva. Izjemoma pomaga z enkratnimi finančnimi pomočmi. Organizira brezplačna letovanja otrok ter starostnikov iz socialno ogroženih družin. Poleg materialne in finančne pomoči prostovoljke in prostovoljci skrbijo za sosedsko pomoč, obiske na domu in ohranjanje stikov. Območna združenja organizirajo programe srečanj starostnikov, podpirajo delo skupin za samopomoč in osebnostni razvoj in skrbijo za brezdomce. V okviru postaj Rdečega križa, trenutno jih deluje 507, občane seznanjajo z zdravim načinom življenja, opravljajo meritve holesterola, krvnega tlaka in sladkorja v krvi, občanom svetujejo in pomagajo v stiski. Nekatera območna združenja so uvedla nove dejavnosti, na primer razvoz kosil za starostnike, vodenje javnih kuhinj, nega na domu, organizacija telesnih dejavnosti in preventivnih pregledov.

Logistika[uredi | uredi kodo]

V okviru Rdečega križa Slovenije deluje na nacionalni ravni Centralni logistični center RKS Ljubljana Dovjež, zaradi potreb in velikega obsega pomoči pa tudi Logistični center OZ RK Maribor in Logistični center OZ RK Postojna. Logistični centri zagotavljajo sprejem, razkladanje, skladiščenje, pripravo, transport in distribucijo humanitarne pomoči v Sloveniji in po potrebi v tujino. RKS v sodelovanju s pristojnimi službami ureja vso potrebno dokumentacijo za posredovanje humanitarne pomoči v tujino in iz tujine. V centralnem logističnem centru v Rojah pri Ljubljani poteka glavnina logistične dejavnosti, saj je tam skladišče prehrambnih izdelkov, higienskih pripomočkov, oblačil, obutve, pohištva in bele tehnike. V sklop centralnega logističnega centra sodita še večji skladišči v Borovnici in Otovcu v Beli krajini, kjer je shranjena oprema za primere elementarnih nesreč. Logistični center ima za distribucijo pomoči na voljo lasten vozni park. Vsako leto je iz vseh treh logističnih centrov v 56 območnih združenj prepeljanih 1800 ton pomoči v obliki prehrambnih paketov in higienskih izdelkov in vsa druga pomoč. Območna združenja imajo bodisi lastna ali najeta skladišča in vozila.

Zdravstveno-vzgojna dejavnost[uredi | uredi kodo]

Rdeči križ Slovenije ima v programu tudi zdravstvenovzgojno dejavnost. Območna združenja že vrsto let pripravljajo predavanja, kvize, tekmovanja in okrogle mize o zdravem načinu življenja in preprečevanju najpogostejših bolezni sodobnega časa, predvsem kroničnih obolenj in raznih zasvojenosti. Krajevne organizacije RK pogosto organizirajo merjenje holesterola, krvnega sladkorja in krvnega tlaka. Izvajajo preventivne preglede dojk in prostate. Poleg tega Rdeči križ Slovenije že vrsto let izvaja dejavnosti za preprečevanje zasvojenosti in širjenja aidsa.

Mladi[uredi | uredi kodo]

Mladim v Rdečem križu Slovenije namenjamo posebno pozornost. Veliko mladih in najmlajših aktivno sodeluje pri uresničevanju humanitarnih programov. V večini slovenskih šol delujejo krožki Rdečega križa Slovenije, katerih število narašča. V krožkih RKS, ki so organizirani kot oblika prostočasnih dejavnosti, namenjajo veliko pozornosti humanim odnosom in vzgoji za solidarnost, sosedski pomoči in zdravemu načinu življenja. V humanitarne programe RKS se sicer v manjši meri, vendar prav tako uspešno vključujejo srednješolci in študenti. Otrokom nudijo pomoč pri učenju, pripravljajo promocijske akcije proti zasvojenostim, vodijo vikend tabore za socialno ogrožene otroke, sodelujejo pri organizaciji vsakoletnih prireditev in se vključujejo v mednarodne akcije, ki jih izvajajo v slovenskem prostoru. Posebej velja omeniti kampanjo Drobtinica, kjer mladi prostovoljci ozaveščajo ljudi o zdravi in zadostni prehrani ter zbirajo prispevke, s katerimi subvencionirajo topel obrok osnovnošolskim otrokom iz socialno šibkejših družin. V nekaterih območnih združenjih ustanavljajo klube RKS, v katerih delujejo srednješolci in študenti. Velik poudarek v nacionalnem društvu namenjamo izobraževanju mladih. Mladi se redno udeležujejo seminarjev, posvetov, kongresov, predavanj in sodelujejo z drugimi mladinskimi organizacijami. Mladi Rdečega križa Slovenije se vključujejo tudi v mednarodno sodelovanje, se udeležujejo delovnih srečanj in taborov. V preteklih letih smo v Sloveniji nekajkrat organizirali mednarodni tabor mladih.

Letovanje[uredi | uredi kodo]

V razvejano dejavnost Rdečega križa Slovenije sodi organizacija letovanja otrok, med drugim zdravstvenega letovanja in letovanja otrok iz socialno ogroženih družin. Pri organizaciji letovanja in zagotavljanju sredstev območna združenja sodelujejo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje RS, s centri za socialno delo, z občinskimi sveti in donatorji. Otroci letujejo v Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS Debeli rtič, OZ RK Maribor pa organizira letovanje tudi v Mladinskem počitniškem domu Frankopan Punat na otoku Krku. V Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič, ki deluje že od leta 1956, letno letuje do 15.000 otrok, starih do 15 let, prav tako pa tam potekajo še druge dejavnosti, npr. šole v naravi. Poleti je letovišče namenjeno izključno otrokom, zunaj poletne sezone pa je prosto tudi za letovanje starostnikov, organizacijo seminarjev za razna društva, izobraževanja in drugo. Leta 2009 smo v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič odprli nov objekt Arija s pololimpijskim bazenom in Centrom dobrega počutja in zdravja, ki omogoča podaljšanje sezone, predvsem pa možnosti za fizioterapijo in zdravljenje. Mladinski počitniški dom Frankopan Punat na otoku Krku, ki deluje že več kot 50 let, je odprt le v poletni sezoni. Tu se vsako leto zdravi in letuje okrog 3000 otrok, starih od 4 do 15 let, prihajajo pa pretežno iz občin podravske regije.

Širjenje znanj in organizacijska kultura[uredi | uredi kodo]

Širjenje znanja o Rdečem križu in mednarodnem humanitarnem pravu je program, ki mu RKS namenja posebno skrb. Opredeljuje ga sklop dejavnosti, usmerjenih v promocijo in podajanje znanja o humanitarnem pravu, temeljnih načelih, ideji in poslanstvu Mednarodnega gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca ter njegovi vlogi in pomenu. Program širjenja znanja je namenjen predvsem mladim članom, mentorjem v šolah, novim prostovoljcem, pedagogom, zdravstvenim delavcem, pripadnikom oboroženih sil in predstavnikom medijev. Izobraževanja potekajo v obliki predavanj, krajših seminarjev in delavnic. Veliko pozornost namenjamo usposabljanju predavateljev in organizatorjev širjenja znanja na terenu.

Mednarodno sodelovanje[uredi | uredi kodo]

Mednarodno sodelovanje je postalo po osamosvojitvi Slovenije in vključitvi Rdečega križa Slovenije kot samostojnega nacionalnega društva v Mednarodno gibanje Rdečega križa in Rdečega polmeseca pomemben dejavnik delovanja nacionalnega društva. Rdeči križ Slovenije sodeluje z Mednarodnim odborom Rdečega križa in se enakopravno vključuje v delovanje Mednarodne zveze društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Predstavniki organizacije sodelujejo in se udeležujejo vseh večjih konferenc, skupščin in simpozijev na mednarodni ravni, izobraževanj, srečanj, delavnic ter akcij pomoči solidarnosti. RKS je tudi član različnih mednarodnih mrež (na primer mreže ERNA). Rdeči križ Slovenije navezuje stike z drugimi nacionalnimi društvi, predvsem sosednjimi, in razvija mednarodno sodelovanje na ravni območnih združenj. Tradicionalno sodeluje z društvi iz Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške.

Založništvo[uredi | uredi kodo]

Založniška dejavnost RKS ima že dolgo tradicijo. Njeni začetki segajo v prva leta delovanja Rdečega križa Slovenije po drugi svetovni vojni. Gradivo, ki vsa leta izhaja v okviru založniške dejavnosti, predvsem knjige, brošure, zloženke, plakati, je vezano na potrebe dejavnosti in namenjeno dopolnjevanju programov RKS. Velik del založniškega programa zavzemajo publikacije, namenjene mladim in najmlajšim, skrbi za zdrav način življenja, preprečevanju bolezni sodobnega časa, prvi pomoči, vzpodbujanju krvodajalstva… Izhajajo v velikih nakladah deset tisoč izvodov. Z gradivi iz založbe, ki so na voljo oziroma v prodaji tudi v zdravstvenih domovih, bolnišnicah, nekaterih zdraviliščih, na internetu in v knjigarnah, Rdeči križ Slovenije sodeluje na tradicionalnih in tematskih razstavah, seminarjih, simpozijih in okroglih mizah. Avtorji izdaj Založbe Rdečega križa Slovenije so priznani strokovnjaki, kar zagotavlja visoko strokovno raven gradiv. Založba sodeluje tudi s priznanimi likovnimi ustvarjalci in oblikovalci.

Zbiranje sredstev[uredi | uredi kodo]

Teden Rdečega križa - motiv iz Maribora 1961 (foto Dragiša Modrinjak, 1961)

Rdeči križ Slovenije si ves čas prizadeva pridobivati sredstva za svoje delovanje in predvsem nudenje humanitarne pomoči socialno ogroženim družinam in posameznikom. Tradicionalne oblike zbiranja prispevkov so zbiranje članarine, postavitev nabiralnikov, teden RKS, teden solidarnosti, namenske akcije ter različne prireditve. Na nacionalno raven sodijo programi zbiranja sredstev v obliki dražb umetniških del, koncertov, glasbenih in plesnih prireditev, TV-oddaj, zbiranja prispevkov s položnicami ter prodaja izdelkov in edicij iz novoletnega programa. Vseslovenski akciji zbiranja denarnih prispevkov za nakup prehranskih paketov ˝Lepo je deliti˝ in za brezplačno letovanje otrok in starostnikov iz socialno ogroženih okolij ˝Peljimo jih na morje˝ sta zelo uspešni. Posebej pa RKS organizira zbiralne akcije, ki potekajo ob večjih nesrečah, npr. poplavah in neurjih. Rdeči križ Slovenije organizira tudi dobrodelne koncerte na nacionalni in lokalni ravni. S pomočjo zbranih sredstev izvaja številne humanitarne programe.

Odlikovanja in nagrade[uredi | uredi kodo]

Leta 1994 je prejel zlati častni znak svobode Republike Slovenije z naslednjo utemeljitvijo: »za človekoljubno dejavnost pri reševanju človeških stisk«[2].

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]