Dimitrij Rupel

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Dimitrij Rupel
Dimitrij Rupel

Mandat:
16. maj 199025. januar 1993
Naslednik: Lojze Peterle
Mandat:
2. februar 20007. junij 2000
Predhodnik: Boris Frlec
Naslednik: Lojze Peterle
Mandat:
30. november 20006. julij 2004
Predhodnik: Lojze Peterle
Naslednik: Ivo Vajgl
Na položaju:
3. december 200421. november 2008
Predhodnik: Ivo Vajgl
Naslednik: Samuel Žbogar

Rojstvo: 7. april 1946
Ljubljana, Slovenija
Politična stranka: ZKS, SDZ, DS, LDS, SDS
Zakonec: Marjetica Rupel

Dimitrij Rupel, slovenski sociolog, politik, diplomat, pisatelj, dramatik, urednik in publicist, * 7. april 1946, Ljubljana.

Trenutno (od aprila 2009) je uslužbenec slovenskega ministrstva za zunanje zadeve.

Rupel in Condoleezza Rice leta 2007

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Rupel je leta 1970 diplomiral iz primerjalne književnosti in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ter 1976 doktoriral iz sociologije na Univerzi Brandies v Walthamu (Massachusetts). Leta 1970 se je zaposlil na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, od leta 1986 kot izredni in od leta 1992 kot redni profesor.

Sodeloval je v uredništvih več revij; 1968 do 1969 je bil odgovorni urednik Tribune, 1970 do 1971 Problemov in 1984 do 1987 Nova revija.[1]

Politično delo[uredi | uredi kodo]

Leta 1989 je bil med ustanovitelji stranke SDZ in predsednik njenega izvršilnega telesa. Bil je bil prvi zunanji minister Slovenije (maj 1990 - maj 1992).

Leta 1992 je bil izvoljen v 1. državni zbor Republike Slovenije; v tem mandatu je bil član naslednjih delovnih teles:

Decembera 1994 je bil izvoljen za ljubljanskega župana, med leti 1997 do 2000 je bil veleposlanik v ZDA, nato zunanji minister.

Potem, ko je predsednik Republike Slovenije Danilo Türk zavrnil njegovo imenovanje za veleposlanika v Avstriji, ga je 27. novembra 2008 predsednik Vlade Republike Slovenije Borut Pahor imenoval za posebnega odposlanca za zunanje zadeve in svetovalca v kabinetu predsednika Vlade[2]. Konec marca 2009 je s položaja posebnega odposlanca odstopil in postal uslužbenec ministrstva za zunanje zadeve [3].

Na državnozborskih volitvah leta 2011 je kandidiral na listi SDS.

Literarno delo[uredi | uredi kodo]

Dimitrij Rupel piše slogovno inovativne družbeno kritične novele: Bele sobe (1970) in romane: Tajnik šeste internacionale (1971), Čaj in puške ob štirih (1972), Peto nadstropje trinadstropne hiše (v soavtorstvu z M. Dolencem 1975), Hi kvadrat (1975), Družinska zveza (1977), Maks (1983), Povabljeni, pozabljeni (1985), Levji delež (1989). Napisal je še naslednje drame: Mrzli viharji jezne domačije (1977), Job (1982), Pošljite za naslovnikom (1982) ter televizijske in radijske igre: Manj strašna noč (nadaljevanka, 1981), Sanje starega murna (1982). napisal je tudi scenarij za film Oxygen (1971, režija M. Klopčič.

Uredil je več zbornikov in Dnevnik 1951-1952 E. Kocbeka (1986). Kot angažiran pisatelj, publicist, in urednik se je zavzemal za avtonomijo kulture in umetnosti, njuno neodvisnost od ideologij in političnih intervncij, v kulturnopolitičnem delu, zlasti v osemdeetih letih 20. stoletja, pa za večjo samostojnost Slovencev v Jugoslaviji oziroma za samostojno Slovenijo. Aktualna vprašanja je tematiziral v literarnosocioloških esejh in študijah, v teoretičnih delih pa je obravnaval velika kulturna vprašanja Slovencev in Slovencev kot naroda, čigar neuresničena državotvornost je omejevalanjegovo avtonomnost tudi na področju kulture in umetnosti.

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Leta 1986 je s soavtorji prejel Nagrado Sklada Borisa Kidriča za Literarni leksikon [4].

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]