Janez Kocijančič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
To je članek o slovenskem politiku in športnem funkcionarju. Za članek o partizanu s podobnim imenom, glej Janez Kocjančič.
Janez Kocijančič
Portret
3. predsednik Združene liste socialnih demokratov
Na položaju
1993–1997
PredhodnikPeter Bekeš
NaslednikBorut Pahor
Osebni podatki
Rojstvo20. oktober 1941({{padleft:1941|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})
Ljubljana
Smrt1. junij 2020({{padleft:2020|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:1|2|0}})[1] (78 let)
Ljubljana[1]
Politična strankaSocialni demokrati
Zveza komunistov Jugoslavije
Poklicpolitik, pravoznanec, športni funkcionar

Janez Kocijančič, slovenski politik, poslanec in pravnik, * 20. oktober 1941, † 1. junij 2020, Ljubljana.[2]

Študij in delo[uredi | uredi kodo]

Janez Kocijančič je leta 1965 diplomiral, leta 1974 magistriral in leta 2010 doktoriral z disertacijo Pravna doktrina in praksa na področju športa v Evropski uniji na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Bil je predsednik univerzitetnega odbora Zveze študentov ljubljanske univerze (1961–63), predsednik CK Zveze komunistične mladine Slovenije (1966–68) in predsednik Zveze komunistične mladine Jugoslavije (1968–71). Predvsem v srbskih medijih je bil večkrat obtožen, da je med študentskimi demonstracijami leta 1968 zahteval, da jih oblast zaustavi s silo.[3][4] Bil je minister v vladi Staneta Kavčiča. Kot tesni sodelavec Kavčiča je bil odstranjen s političnega prizorišča po padcu Kavčičeve vlade leta 1973. Od takrat je deloval v gospodarstvu, in sicer najprej je vodil podjetje Interexport, od leta 1982 do 1993 pa je bil direktor Adrie Airways, ki je pod njegovim vodstvom močno razširila floto in širino poslovanja. Podjetje se je v tem času precej zadolžilo, vendar se je izboljšalo tudi tekoče poslovanje. Po tem času se je ukvarjal s poslovnim lobiranjem in svetovanjem. Sam ni maral izraza lobiranje: »Nisem lobist, ne prodajam vpliva, prodajam znanje.« Z ženo je imel v Sloveniji družbo J K Svetovanje, d.o.o.,[5] v New Yorku pa družbo Jan Consulting, Inc.[6][7][8][9] Med drugim je svetoval oz. lobiral za hrvaška poslovneža Emila Tedeschija (Atlantic Grupa) in Anteja Vlahovića (Adris grupa).[10][11]

Politika[uredi | uredi kodo]

V osemdesetih letih, ki jih je zaznamovala liberalnejša politika Zveze komunistov, se je vrnil v politiko, kjer je tesno sodeloval z Milanom Kučanom. Zavzemal se je za pravice albanskega prebivalstva na Kosovu in javno podpiral kosovskega politika Azema Vllasija, kar je pomenilo, da je bil pod stalnim nadzorom vojaške policije.[navedi vir] Ko se je Zveza komunistov Slovenije - Stranka demokratične prenove leta 1993 združila z Delavsko stranko, Socialdemokratsko unijo (SDU) in dvema močnima skupinama iz tedanje Socialistične stranke in Demokratične stranke upokojencev in se preimenovala v Združeno listo socialnih demokratov, je postal njen predsednik. Po končanem mandatu leta 1997 ni ponovno kandidiral za predsednika, ker stranka ni dosegla načrtovanega volilnega rezultata. Bil je tudi predsednik Sveta RTV Slovenija.

Leta 1993 je postal član 1. državnega zbora Republike Slovenije, ko je zamenjal Rada Bohinca; v tem mandatu je bil član naslednjih delovnih teles:

Leta 2004 je soustanovil politično društvo Forum 21.[12]

Šport[uredi | uredi kodo]

Kocijančič ob sprejemu pripadnikov Športne enote Slovenske vojske, ki so sodelovali na Zimskih olimpijskih igrah 2010, na Ministrstvu za obrambo (spredaj, četrti z desne)

Od leta 1974 do 1984 je bil predsednik Smučarske zveze Slovenije, od leta 1984 do 1988 pa Smučarske zveze Jugoslavije. V tem času največjih uspehov slovenskih smučarjev v svetu je tesno sodeloval z Tonetom Vogrincem. Od leta 1981 je bil član predsedstva Mednarodne smučarske organizacije (FIS), od leta 2010 njen podpredsednik.

Od leta 1991 je bil 6 mandatov predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (do decembra 2014), od leta 2005 tudi član izvršilnega odbora Evropskih olimpijskih komitejev. Od leta 2013 do 2016 je bil podpredsednik Evropskih olimpijskih komitejev (EOC), 2017 pa je bil soglasno izvoljen za predsednika Evropskih olimpijskih komitejev.[13]

Družina[uredi | uredi kodo]

Janez je sin Borisa Kocijančiča, predvojnega pravnika, partizana in ministra v prvi slovenski povojni vladi, in Kriste Kocijančič (roj. Pestotnik), pediatrinje (1916–2011). Poročen je z Andrejo Kocijančič, njun sin je filozof in prevajalec Gorazd Kocijančič, hči pa profesorica na Filozofski fakulteti Nike K. Pokorn.

Nagrade in priznanja[uredi | uredi kodo]

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

V krogih publicistov je bil znan pod vzdevkom Kocka, ki mu ga je menda zaradi priimka nadela javnost.[17][18][19][20][21]

Nacionalni olimpijski komite Kosova je junija 2020 v čast Janezu Kocijančič posadil drevo v Prištini ob mendarodnemu dnevu okolja.[22]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 Muere Janez Kocijancic, presidente de los Comités Olímpicos Europeos (EOC) — 2020.
  2. ↑ Vrabec, Aljaž (1. junij 2020). »Umrl je Janez Kocijančič«. Delo. Pridobljeno 1. junija 2020.
  3. ↑ Ljubiša Ristić: Bili smo socijalistički fundamentalisti, Pobjeda, 10. junij2018.
  4. ↑ Tudi Kocijančič pisal predsedniku Evropske zveze novinarjev, STA, 28. april 2005
  5. ↑ J K Svetovanje, d.o.o. Arhivirano 2020-06-09 na Wayback Machine., bizi.si
  6. ↑ »JAN CONSULTING, INC«. opencorporates.com. Pridobljeno 30. decembra 2023.
  7. ↑ Stermecki, Mateja Babič (16. junij 2017). »Janez Kocijančič: Nisem lobist, ne prodajam vpliva, prodajam znanje«. old.delo.si. Pridobljeno 30. decembra 2023.
  8. ↑ »Nizozemskemu kupcu svetujeta Kocijančič in Vilfan«. Dnevnik. 2023. Pridobljeno 30. decembra 2023.
  9. ↑ »Zemljarič, Kocijančič, Isajlović – old boysi so v polnem pogonu!«. Finance. Pridobljeno 30. decembra 2023.
  10. ↑ »Kocijančič ima v New Yorku podjetje zaradi pridobivanja stikov«. siol.net. Pridobljeno 30. decembra 2023.
  11. ↑ »Zoran Janković: S šefom Adrisa sem se nazadnje videl prejšnji mesec«. siol.net. Pridobljeno 30. decembra 2023.
  12. ↑ »Ustanovili Forum 21 | 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 30. decembra 2023.
  13. ↑ »Kocijančič Elected EOC President at 46th Annual General Assembly«. www.eurolympic.org. European Olympic Committees News. 25. november 2017. Pridobljeno 10. maja 2020.
  14. ↑ J, T. »Kocijančič posmrtno prejel srebrni red MOK-a«. rtvslo.si. Pridobljeno 30. decembra 2023.
  15. ↑ »Janez Kocijančič predlagan za častnega predsednika SZS-ja«. RTVSLO.si. Pridobljeno 25. junija 2020.
  16. ↑ »Janez Kocijančič posthumously awarded EOC Order of Merit : ANOC« (v ameriški angleščini). Pridobljeno 23. septembra 2020.
  17. ↑ »Janez Kocjančič – človek sprememb | 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 30. decembra 2023.
  18. ↑ Hočevar, Miha (14. marec 2012). »Kocka (še) ne bo padla«. old.delo.si. Pridobljeno 30. decembra 2023.
  19. ↑ K, M. (30. junij 2010). »Kocka doktoriral na pravnem faksu«. old.delo.si. Pridobljeno 30. decembra 2023.
  20. ↑ V, To G. , A. »Brez presenečenja: Kocijančič ostaja v sedlu«. rtvslo.si. Pridobljeno 30. decembra 2023.
  21. ↑ »Janez Kocijančič – največji športni funkcionar v zgodovini Slovenije«. Dnevnik. 2020. Pridobljeno 30. decembra 2023.
  22. ↑ »NOC Kosovo planted a tree in honour of Janez Kocijancic on World Environment Day – The European Olympic Committees«. www.eurolympic.org (v ameriški angleščini). Pridobljeno 25. junija 2020.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Janez Kocijančič.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Janez_Kocijančič&oldid=6149019«