Vasko Simoniti

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Vasko Simoniti, slovenski zgodovinar in politik, * 23. marec 1951, Ljubljana

Znanstvena kariera[uredi | uredi kodo]

Leta 1977 je diplomiral na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je 1989 tudi doktoriral. Po kratkem delu v državni upravi se je leta 1981 zaposlil na Filozofski fakulteti kot asistent. Leta 1989 je bil izvoljen za docenta, leta 1994 za izrednega in leta 2000 za rednega profesorja za zgodovino novega veka.

Raziskuje slovensko zgodovino v času od 16. do 18. stoletja, predvsem problematiko turških vpadov in obrambe pred njimi, vprašanja zgodovinopisja in polpretekle zgodovine. S Petrom Štihom je napisal novejšo poljudnoznanstveno Slovensko zgodovino do razsvetljenstva, ki je na sintetičen način širši publiki predstavila nove poglede na starejšo zgodovino slovenskega prostora in je bila prevedena v hrvaščino ter nemščino. Skupaj z Dragom Jančarjem pa je pripravil odmevno razstavo in zbornik Temna stran meseca, o značilnostih avtoritarne vladavine v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni.

Politična kariera[uredi | uredi kodo]

V politiko je aktivno vstopil s kandidaturo na državnozborskih volitvah leta 2000, uveljavil se je kot vodja kampanje Barbare Brezigar na volitvah za predsednika Republike Slovenije leta 2002, leta 2004 je bil med ustanovnimi člani Zbora za republiko, od leta 2004 do 2008 pa je bil minister za kulturo v vladi Janeza Janše. Je član Slovenske demokratske stranke, dejaven je tudi v Zboru za republiko in je bil med drugim med podpisniki spomenice, ki je pred referendumu o arbitražnem sporazumu o meji med Slovenijo in Hrvaško pozvala h glasovanju proti potrditvi sporazuma.[1]

Zasebno življenje[uredi | uredi kodo]

Vasko Simoniti je poročen s televizijsko novinarko Alenko Zor Simoniti, je brat diplomata Iztoka Simonitija in sin skladatelja ter dirigenta Rada Simonitija.

Dela[uredi | uredi kodo]

  • Vasko Simoniti, Turki so v deželi že : Turški vpadi na slovensko ozemlje v 15. in 16. stoletju. Celje, 1990;
  • Vasko Simoniti, Vojaška organizacija v 16. stoletju na Slovenskem. Ljubljana, 1991;
  • Peter Štih in Vasko Simoniti, Slovenska zgodovina do razsvetljenstva. Ljubljana, Celovec, [1995];
  • Vasko Simoniti, »Die Wüstungen im 14. und 15. Jahrhundert mit besonderer Berücksichtigung des slowenischen Gebietes«. Mitteilungen des Instituts für österreichische Geschichtsforschung 103, št. 1/2 (1995) 44-55;
  • Vasko Simoniti, »'La paura dei turchi' nel'400 e nel'500 presso gli sloveni : un fattore di aggregazione«. Annali del Dipartimento di studi dell'Europa orientale : Sezione storico-politico-sociale 13/14 (1997), 67-93;
  • Vasko Simoniti, »Migrationsprozesse im slowenischen Raum im 16. und 17. Jahrhundert«. V Verfestigungen und Änderungen der ethnischen Strukturen im pannonischen Raum von 1526-1790, ur. Neven Budak in Božena Vranješ Šoljan. Internationales Kulturhistorisches Symposion Mogersdorf, 28. Zagreb, 2000, 22-41;
  • Vasko Simoniti, Fanfare nasilja. Razprave in eseji. Ljubljana, 2003;
  • Peter Štih in Vasko Simoniti, Slovenska povijest do prosvjetiteljstva. Povijesna knjižnica, 5. Nova dop. izd. Zagreb, 2004.
  • Peter Štih, Vasko Simoniti in Peter Vodopivec, Slowenische Geschichte : Gesellschaft - Politik - Kultur. Graz, 2008. ISBN 978-3-7011-0101-6
  • Peter Štih in Vasko Simoniti, Na stičišču svetov : slovenska zgodovina od prazgodovinskih kultur do konca 18. stoletja. Ljubljana, 2009. ISBN 978-961-241-375-0

E-knjige[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]