Peter Štih

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Peter Štih
Rojstvo: (1960-11-27)27. november 1960
Ljubljana, Jugoslavija
Bivališče: Flag of SFR Yugoslavia.svg SFRJ
Flag of Slovenia.svg Slovenija
Narodnost: Zastava Slovenije slovenska
Področje: zgodovina
Ustanova: Filozofska fakulteta v Ljubljani
Alma mater: Univerza v Ljubljani
Mentor doktorske
disertacije:
Bogo Grafenauer
Doktorski študenti: Miha Kosi, Andrej Komac
Poznan po: zgodnjesrednjeveška zgodovina Slovenije
Vplivi: Herwig Wolfram
Pomembne nagrade
in priznanja:
Nagrada Klio

Peter Štih, slovenski zgodovinar, * 27. november 1960, Ljubljana.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Leta 1983 je diplomiral iz zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Med študijem je delal tudi kot maneken in nastopal v televizijskih reklamah. Leta 1984 se je zaposlil na Oddelku za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete in nadaljeval s podiplomskim študijem. Med drugim se je v letih 1990-1992 izpopolnjeval iz pomožnih zgodovinskih ved na Inštitutu za avstrijsko zgodovinsko raziskovanje (Institut für Österreichische Geschichtsforschung) na Dunaju. Leta 1993 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani končal doktorski študij iz zgodovine. Leta 1987 je postal asistent za zgodovino Slovencev v srednjem veku, leta 1994 docent, sedaj je redni profesor za slovensko srednjeveško zgodovino in pomožne zgodovinske vede. Predava v Ljubljani in na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, poleg tega je večkrat gostoval na različnih evropskih univerzah. Leta 2007 je bil izvoljen za izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, aprila 2008 pa še za dopisnega člana Avstrijske akademije znanosti v filozofsko zgodovinskem razredu.[1]

Je avtor številnih del o srednjeveški zgodovini današnjega slovenskega prostora, ukvarja se predvsem s problemi slovanske etnogeneze po naselitvi Slovanov v Vzhodne Alpe, z nastajanjem državnih tvorb zgodnjega srednjega veka v Vzhodnih Alpah (Karantanija, Karniola), z zgodovino plemstva, nastankom dežel. Objavil je tudi več odmevnih raziskav s področja diplomatike. Za delo "Villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza" : študija o dveh listinah cesarja Otona III. iz leta 1001 za oglejskega patriarha Johannesa in furlanskega grofa Werihena (DD. O. III. 402 in 412) je leta 2000 prejel nagrado Klio.[2] Z Vaskom Simonitijem je napisal novejšo poljudnoznanstveno Slovensko zgodovino do razsvetljenstva (1995), ki je na sintetičen način širši publiki predstavila nove poglede na starejšo zgodovino slovenskega prostora in je bila prevedena v hrvaščino ter nemščino. Leta 2009 je izšla prenovljena izdaja z naslovom Na stičišču svetov : slovenska zgodovina od prazgodovinskih kultur do konca 18. stoletja. Od leta 2000 je glavni in odgovorni urednik Zgodovinskega časopisa.

Nasprotoval je upodobitvi knežjega kamna na slovenskem evrskem kovancu za 2 centa.[3]

Dela[uredi | uredi kodo]

Knjige[uredi | uredi kodo]

  • -- in Vasko Simoniti, Slovenska zgodovina do razsvetljenstva. Ljubljana, Celovec, [1995];
  • --, Studien zur Geschichte der Grafen von Görz : die Ministerialen und Milites der Grafen von Görz in Istrien und Krain. Mitteilungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung, Ergänzungsband, 32. Wien, München, 1996;
  • --, Goriški grofje ter njihovi ministeriali in militi v Istri in na Kranjskem. Razprave Filozofske fakultete. 2. dop. izd. Ljubljana, 1997;
  • --, "Villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza" : Studie über zwei Urkunden Kaiser Ottos III. aus dem Jahre 1001 für den Patriarchen Johannes von Aquileia, und den Grafen Werihen von Friaul (DD. O. III. 402 und 412). Nova Gorica, 1999;
  • --, "Villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza" : studio analitico dei due diplomi emessi nel 1001 dall'imperatore Ottone III per il patriarca di Aquileia Giovanni e per il conte del Friuli Werihen (DD. O. III. 402 e 412). Nova Gorica, 1999;
  • --, "Villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza" : študija o dveh listinah cesarja Otona III. iz leta 1001 za oglejskega patriarha Johannesa in furlanskega grofa Werihena (DD. O. III. 402 in 412). Nova Gorica, 1999;
  • -- in Igor Grdina. Spomini Helene Kottanner : ženski glas iz srednjega veka. Zbirka Korenine. Ljubljana, 1999;
  • --, Srednjeveške goriške študije : prispevki za zgodovino Gorice, Goriške in goriških grofov. Nova Gorica, 2002;
  • -- in Vasko Simoniti, Slovenska povijest do prosvjetiteljstva. Povijesna knjižnica, 5. Nova, dop. izd. Zagreb, 2004;
  • --, Vasko Simoniti in Peter Vodopivec, Slowenische Geschichte : Gesellschaft - Politik - Kultur. Graz, 2008. ISBN 978-3-7011-0101-6
  • -- in Vasko Simoniti, Na stičišču svetov : slovenska zgodovina od prazgodovinskih kultur do konca 18. stoletja. Ljubljana, 2009. ISBN 978-961-241-375-0
  • --, The Middle Ages between the Eastern Alps and the Northern Adriatic : Select Papers on Slovene Historiography and Medieval History. Leiden, Boston, 2010. ISBN 978-90-04-18591-3
  • --, Castrum Leibach : najstarejša omemba Ljubljane in njeni začetki : faksimile s komentarjem in zgodovinskim uvodom. Ljubjana, 2010. ISBN 978-961-6449-36-6

E-knjige[uredi | uredi kodo]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]