1992

Stoletja:	19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje
Desetletja:	1960.  1970.  1980.  - 1990. -  2000.  2010.  2020.
Leta:	1989 · 1990 · 1991 · 1992 · 1993 · 1994 · 1995
Področja:	Film · Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

1992 (MCMXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Dogodki

Januar – april

Otvoritvena slovesnost olimpijskih iger v Albertvillu

Bošnjaški parlament v Sarajevu po srbskem obstreljevanju

• 1. januar - Butros Butros-Gali zamenja Javierja Péreza de Cuéllarja na položaju generalnega sekretarja OZN.
• 6. januar - Armenci v Gorskem Karabahu razglasijo republiko.
• 9. januar - Bosanski Srbi razglasijo svojo republiko na ozemlju Bosne in Hercegovine z večinskim srbskim prebivalstvom kot odziv na težnje Hrvatov in Bošnjakov po odcepitvi.
• 15. januar - mednarodna skupnost prizna Slovenijo in Hrvaško, priznanje Makedonije pa se zaplete zaradi spora z Grčijo o imenu.
• 16. januar - s podpisom dogovora med predstavniki oblasti in upornikov v Mexico Cityju se konča 12-letna državljanska vojna v Salvadorju.
• 17. januar - italijanski predsednik Francesco Cossiga kot prvi zahodnoevropski voditelj obišče novo priznani Slovenijo in Hrvaško.
• 7. februar - s podpisom Maastrichtske pogodbe je postavljen temelj za ustanovitev Evropske unije (v veljavo stopi 1. novembra 1993).
• 8. – 23. februar - v francoskem Albertvilleu potekajo 16. zimske olimpijske igre. Na njih prvič nastopajo predstavniki Hrvaške in Slovenije ter zadnjič predstavniki SFRJ.
• 21. februar - Varnostni svet OZN potrdi resolucijo 743 s katero napoti enote UNPROFOR na mirovno misijo v Jugoslaviji.
• 25. – 26. februar - armenske oborožene sile izvedejo pokol več sto azerbajdžanskih civilistov v kraju Hodžali v Gorskem Karabahu.
• 1. marec - večina Bošnjakov in Hrvatov v BiH na referendumu, ki ga večina srbskih volivcev bojkotira, podpre samostojnost države; v izgredih na ta dan umreta dva Srba, ki sta za Srbe prvi žrtvi vojne v Bosni in Hercegovini.
• 12. marec - Mauritius postane republika, a ostane v Skupnosti narodov.
• 13. marec - v potresu z močjo 6,8 po Richterjevi lestvici, ki prizadene provinco Erzincan v vzhodni Turčiji, umre 500 ljudi.
• 18. marec - beli volivci v Južni Afriki na referendumu podprejo politične spremembe, ki pomenijo konec apartheida v državi.
• 5. april - srbske sile pričnejo z obleganjem Sarajeva po uradni razglasitvi neodvisnosti BiH.
• 6. april - srbski ostrostrelci ubijejo dva civilista med mitingom za mir v Sarajevu; za Bošnjake in Hrvate prvi žrtvi vojne v BiH.
• 20. april -
  • v španskem mestu Sevilla je odprta svetovna razstava Expo '92 Sevilla.
  • organizatorji koncerta v spomin na preminulega pevca skupine Queen Freddieja Mercuryja na stadionu Wembley v Londonu zberejo več milijonov dolarjev za raziskave Aidsa. Televizijski prenos dogodka spremlja več kot milijarda ljudi po vsem svetu.
• 22. april - zaradi uhajanja bencina v sistem eksplodira več kilometrov kanalizacije v mehiškem mestu Guadalajara, pri čemer umre 215 ljudi, 15.000 jih ostane brez domov.
• 28. april - dokončen razpad Jugoslavije: zadnji dve republiki SFRJ, Srbija in Črna Gora, ustanovita novo državo - Zvezno republiko Jugoslavijo.
• 29. april – 4. maj - v Los Angelesu potekajo hudi rasni nemiri zaradi oprostilne sodbe štirim policistom, ki so leto prej brutalno pretepli črnskega prestopnika Rodneyja Kinga.

Maj – avgust

• 7. maj - krstni polet raketoplana Endeavour (misija STS-49).
• 13. maj - Li Hongzhi na Kitajskem javnosti predstavi Falun Gong.
• 15. maj - v italijanskem mestu Genova je odprta svetovna razstava Expo '92 Genova.
• 17. – 20. maj - množični protesti proti režimu generala Sučinde Kraprajuna v Bangkoku, ki jih tajska oblast krvavo zatre.
• 22. maj - Bosna in Hercegovina, Hrvaška in Slovenija postanejo članice Organizacije združenih narodov.
• 30. maj - OZN uvede ekonomske sankcije proti ZR Jugoslaviji.
• 3. junij - Slovenska nogometna reprezentanca odigra prvo uradno mednarodno tekmo proti Estoniji; rezultat je 1:1.
• 22. junij - v Jekaterinburgu identificirajo okostji zadnjega ruskega carja Nikolaja II. in njegove žene.
• 26. junij - Evropsko prvenstvo v nogometu se konča z zmago danske reprezentance.
• 13. julij - Jicak Rabin postane drugič ministrski predsednik Izraela.
• 19. julij - v eksploziji avtomobila-bombe, ki ga je podstavila italijanska mafija, umre vrhovni sodnik Paolo Borsellino in 5 članov njegovega spremstva.
• 25. julij – 9. avgust - v Barceloni potekajo 25. poletne olimpijske igre.
• 2. avgust - na prvih volitvah po osamosvojitvi Hrvaške zmaga stranka HDZ, njen voditelj Franjo Tuđman postane predsednik države.
• 14. avgust - prične se oboroženi konflikt med Abhazijci in Gruzijci zaradi razglasitve neodvisnosti Abhazije 23. julija.

September – december

• 3. oktober - pevka Sinéad O'Connor povzroči škandal, ko med televizijsko oddajo v živo raztrga sliko papeža Janeza Pavla II. v protest proti spolnim zlorabam otrok v Katoliški cerkvi.
• 11. november - Anglikanska cerkev sprejme sklep, po katerem lahko tudi ženske dobijo duhovniški položaj.
• 25. november - državni zbor Češkoslovaške sprejme odločitev o razdelitvi države na Češko in Slovaško (uresničen 1. januarja 1993).
• 3. december - predstavnika telekomunikacijskega podjetja Vodafone si izmenjata prvo SMS-sporočilo: »Merry Christmas«.
• 6. december -
  • hindujski aktivisti porušijo mošejo Babri v mestu Ajodja na severu Indije med zborovanjem, kar sproži množične izgrede v več delih Indije, v katerih skupno umre preko 1500 ljudi.
  • na prvih parlamentarnih volitvah po osamosvojitvi Slovenije zmaga Liberalno demokratska stranka, zmagovalec predsedniških volitev in s tem prvi predsednik države pa je Milan Kučan.
• 9. december - princ Charles in princesa Diana objavita svojo ločitev.
• 12. december - v močnem potresu na indonezijskem otoku Flores umre približno 2500 ljudi.
• 22. december - dva paragvajska pravnika po naključju odkrijeta t.i. »arhive terorja«, zbirko dokumentov o represiji političnih nasprotnikov režimov južnoameriških držav (skupno poimenovani Operacija Kondor).

Rojstva

• 22. julij - Selena Gomez, ameriška pevka in igralka
• 20. avgust - Demi Lovato, ameriška pevka in igralka
• 20. september - Peter Prevc, slovenski smučarski skakalec
• 23. november - Miley Cyrus, ameriška filmska igralka in pevka

Smrti

Isaac Asimov

Willy Brandt

• 1. januar - Grace Hopper, ameriška računalničarka (* 1906)
• 12. februar - Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov, ruski fizik in matematik (* 1909)
• 18. februar - Sylvain Julien Victor Arend, belgijci astronom (* 1902)
• 9. marec - Menahem Begin, izraelski politik, nobelovec (* 1913)
• 11. marec - Anton Ingolič, slovenski pisatelj in urednik (* 1907)
• 23. marec - Friedrich August von Hayek, avstrijsko-britanski ekonomist (* 1899)
• 27. marec - Harald Sæverud, norveški skladatelj in dirigent (* 1897)
• 6. april - Isaac Asimov, rusko-ameriški biokemik in pisatelj (* 1920)
• 8. april - Daniel Bovet, švicarsko-italijanski farmakolog, nobelovec (* 1907)
• 10. april - Peter Dennis Mitchell, britanski biokemik, nobelovec (* 1920)
• 20. april - Benny Hill, angleški igralec (* 1924)
• 23. april - Satjadžit Raj, indijski filmski režiser, scenarist in skladatelj (* 1921)
• 6. maj - Marlene Dietrich, nemško-ameriška filmska igralka in pevka (* 1901)
• 23. maj - Giovanni Falcone, italijanski sodnik (* 1939)
• 7. junij - Ivan Kramberger, slovenski izumitelj, pisatelj in politik (* 1936)
• 10. junij - Bert Sotlar, slovenski igralec (* 1921)
• 21. junij -
  • Joan Fuster, katalonski pisatelj in novinar (* 1922)
  • Li Xiannian, kitajski politik (* 1909)
• 29. junij - Muhammad Boudiaf, alžirski politik (* 1919)
• 2. julij - Borislav Pekić, srbski pisatelj in dramatik (* 1930)
• 2. september - Barbara McClintock, ameriška genetičarka, nobelovka (* 1902)
• 8. oktober - Willy Brandt, nemški politik, nobelovec (* 1913)
• 27. oktober - David Bohm, ameriški fizik in nevropsiholog (* 1917)
• 5. november - Jan Hendrik Oort, nizozemski astronom (* 1900)
• 7. november -
  • Aleksander Dubček, slovaški politik (* 1921)
  • Richard Yates, ameriški pisatelj (* 1926)
• 30. december - Mihailo Lalić, črnogorski pisatelj (* 1914)

Nobelove nagrade

• Fizika - Georges Charpak
• Kemija - Rudolph A. Marcus
• Fiziologija ali medicina - Edmond H. Fischer, Edwin G. Krebs
• Književnost - Derek Walcott
• Mir - Rigoberta Menchú Tum
• Ekonomija - Gary Becker