1989
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Stoletja: | 19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje |
| Desetletja: | 1950. 1960. 1970. - 1980. - 1990. 2000. 2010. |
| Leta: | 1986 · 1987 · 1988 · 1989 · 1990 · 1991 · 1992 |
| Področja: | Film · Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost |
| Ljudje: | Rojstva · Smrti |
| Ustanove: | Ustanovitve · Ukinitve |
1989 MCMLXXXIX je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo. Leto je zaznamoval predvsem val revolucij v državah vzhodnega bloka, ki je napovedal zmanjšanje vpliva Sovjetske zveze v svetovni politiki in njen razpad dve leti kasneje.
Vsebina |
[uredi] Dogodki
[uredi] Januar – april
- 7. januar - Akihito postane japonski cesar po smrti očeta Hirohita.
- 18. januar - Ante Marković nasledi Branka Mikulića na položaju predsednika vlade Jugoslavije.
- 20. januar - George H. W. Bush postane 41. predsednik Združenih držav Amerike.
- 3. februar - v vojaškem državnem udaru je odstavljen paragvajski diktator Alfredo Stroessner.
- 14. februar - v zemeljsko orbito je vtirjen prvi satelit navigacijskega sistema GPS.
- 15. februar - zadnji sovjetski vojak zapusti Afganistan; konec sovjetsko-afganistanske vojne.
- 16. februar - ustanovljena je Socialdemokratska zveza Slovenije, kasneje preimenovana v Slovensko demokratsko stranko.
- 24. februar - delegacije 160 držav se udeležijo pogreba japonskega cesarja Hirohita.
- 3. marec - predsedstvo Jugoslavije razglasi izredne razmere na Kosovu in pošlje vojsko proti Albancem, ki demonstrirajo v podporo odstavljenem Azemu Vlasiju ter proti zmanjševanju avtonomije Kosova.
- 13. marec - huda magnetna nevihta povzroči razpad električnega omrežja Quebeca, ki oskrbuje 9 milijonov ljudi, severni siji so vidni vse do Teksasa na jugu.
- 15. marec - Izrael vrne nadzor nad mestom Taba Egiptu, s čemer se konča sedem let trajajoč ozemeljski spor med državama.
- 23. – 28. marec - v množičnih izgredih albanske skupnosti zaradi ustavnih sprememb v Jugoslaviji, ki ukinejo avtonomijo Socialistične avtonomne pokrajine Kosovo, umre vsaj 29 ljudi.
- 24. marec - iz tankerja Exxon Valdez, ki je nasedel v Zalivu princa Williama na Aljaski, izteče za 240.000 sodčkov surove nafte in povzroči obsežno ekološko katastrofo.
- 14. april - kitajski študentje zasedejo Trg nebeškega miru v Pekingu.
- 15. april - zgodi se največja katastrofa na nogometnem štadionu v zgodovini, ko na štadionu Hillsborough zaradi prenatrpanosti umre 96 navijačev Liverpoola.
- 17. april - poljske oblasti priznajo sindikatu Solidarność status legalne politične stranke in mu dovolijo sodelovati na volitvah.
[uredi] Maj – avgust
- 2. maj - madžarske oblasti odstranijo 240 km barikad na meji z Avstrijo - začetek padca železne zavese.
- 8. maj - pisatelj Tone Pavček prebere Majniško deklaracijo z zahtevo po suvereni državi slovenskega naroda na množičnem protestnem zborovanju zaradi aretacije Janeza Janše na Kongresnem trgu v Ljubljani.
- 14. maj - Mihail Gorbačov kot prvi sovjetski voditelj po 1960. letih obišče Kitajsko.
- 15. maj - Janez Drnovšek postane novi predsednik predsedstva Jugoslavije.
- 4. junij -
- iskre dveh potniških vlakov vnamejo zemeljski plin, ki je spuščal iz cevovoda pri mestu Aša v Rusiji; v eksploziji umre 645 ljudi.
- odločilna zmaga stranke Solidarność na poljskih parlamentarnih volitvah odpre pot za spremembo režima v državi.
- kitajska Ljudska osvobodilna vojska krvavo zatre demonstracije v Pekingu.
- 13. junij - oceanograf Robert Ballard odkrije ostanke leta 1941 potopljene bojne ladje Bismarck.
- 4. julij - predstavnik Palestinskega islamskega džihada izvede na avtobusu med Tel Avivom in Jeruzalemom prvi palestinski samomorilski napad proti Izraelu.
- 10. julij - 300.000 rudarjev v sibirskih rudnikih premoga priredi najbolj množično delavsko stavko v Sovjetski zvezi od 1920. let.
- 19. julij - Wojciech Jaruzelski, zadnji komunistični voditelj Poljske, je imenovan za predsednika države.
- 20. julij - oblasti v Burmi odredijo hišni pripor za voditeljico opozicije Aung San Su Či.
- 23. julij - Giulio Andreotti postane predsednik vlade Italije.
- 31. julij - na trg pride prenosna igralna konzola Game Boy podjetja Nintendo.
- 15. avgust - Frederik Willem de Klerk postane zadnji predsednik Republike Južne Afrike v obdobju apartheida.
- 23. avgust -
- okrog 2 milijona prebivalcev baltiških držav oblikuje 600 km dolgo človeško verigo preko vseh treh takratnih sovjetskih republik in zahteva neodvisnost.
- Madžarska odpre mejo z Avstrijo.
- 24. avgust -
- kolumbijski razpečevalci kokaina razglasijo »totalno vojno« proti oblastem.
- sonda Voyager 2 leti mimo Neptuna.
[uredi] September – december
- 10. september - Madžarska odpre zahodno mejo beguncem iz Vzhodne Nemčije.
- 26. september - Vietnam konča enajstletno okupacijo Kambodže.
- 27. september - predsedstvo SR Slovenije sprejme amandmaje k republiški ustavi, po katerih imajo republiški zakoni prednost pred zveznimi in ki razglašajo pravico do odcepitve.
- 23. oktober - madžarski predsednik Mátyás Szűrös razglasi Madžarsko republiko.
- 4. november - tajfun Gay opustoši jug Tajske in zahteva skoraj 1000 žrtev.
- 7. november - odstopi komunistična vlada Vzhodne Nemčije z izjemo Egona Krenza, ki ostane vodja države.
- 9. november - Günter Schabowski na novinarski konferenci pomotoma izjavi, da bodo spremembe pravil za potovanje med Zahodno in Vzhodno Nemčijo stopile v veljavo »takoj«. Množica Berlinčanov se zato zbere ob Berlinskem zidu in prvič po 28 letih izsili odprtje prehodov.
- 12. november - prve svobodne predsedniške volitve v Braziliji po 60 letih.
- 17. november – 29. december - žametna revolucija: policija napade udeležence študentskega zborovanja v Pragi, kar sproži množične proteste po vsej Češkoslovaški, ki na koncu privedejo do padca komunističnega režima.
- 20. november - Generalna skupščina OZN sprejme Konvencijo o otrokovih pravicah.
- 29. november - slovenska vlada prepove srbski »miting resnice«, napovedan za 1. december v Ljubljani, srbsko predsedstvo se odzove z ekonomskimi sankcijami.
- 6. december - Egon Krenz odstopi kot predsednik Državnega sveta Nemške demokratične republike, nasledi ga Manfred Gerlach kot prvi nekomunistični politik na tem položaju.
- 16. – 25. december - v revoluciji je nasilno strmoglavljen režim komunističnega diktatorja Nicolaeja Ceauşescuja v Romuniji.
- 20. december - ameriška vojska vdre v Panamo da bi strmoglavila voditelja Manuela Noriego.
- 29. december - Václav Havel postane predsednik Češkoslovaške.
[uredi] Rojstva
- 1. januar - Žiga Pance, slovenski hokejist
- 13. januar - Tim Matavž, slovenski nogometaš
- 14. februar - Jurij Tepeš, slovenski smučarski skakalec
- 2. marec - Marcel Hirscher, avstrijski alpski smučar
- 4. april - Zoran Dragić, slovenski košarkar
- 9. julij - Roman Koudelka, češki smučarski skakalec
- 23. julij - Daniel Radcliffe, britanski filmski igralec
- 30. oktober - Nastia Liukin, ameriška gimnastičarka
- 13. december - Taylor Swift, ameriška glasbenica in igralka
[uredi] Smrti
- 6. januar - Edmund Leach, britanski socialni antropolog (* 1910)
- 7. januar - Hirohito, japonski cesar (* 1901)
- 10. januar - Valentin Petrovič Gluško, ruski raketni inženir (* 1908)
- 23. januar - Salvador Dalí, španski (katalonski) slikar (* 1904)
- 9. februar - Osamu Tezuka, japonski risar in animator (* 1929)
- 27. februar - Konrad Lorenz, avstrijski etolog in ornitolog, nobelovec (* 1903)
- 18. marec - Harold Jeffreys, angleški geofizik, astronom, matematik (* 1891)
- 15. april - Hu Yaobang, kitajski politik (* 1915)
- 30. april - Sergio Leone, italijanski filmski režiser (* 1929)
- 3. junij - ajatola Homeini, iranski voditelj (* 1900)
- 9. junij - George Wells Beadle, ameriški genetik, nobelovec (* 1093
- 22. junij - Anton Dermota, slovenski operni pevec (* 1910)
- 27. junij - Alfred Jules Ayer, britanski filozof (* 1910)
- 2. julij -
- Andrej Gromiko, ruski politik (* 1909)
- Wilfrid Sellars, ameriški filozof (* 1912)
- 11. julij - Laurence Olivier, angleški gledališki igralec in režiser (* 1907)
- 16. julij - Herbert von Karajan, avstrijski dirigent (* 1908)
- 22. avgust - Aleksander Sergejevič Jakovljev, ruski letalski konstruktor (* 1906)
- 29. avgust - Peter Scott, angleški ornitolog, ekolog in slikar (* 1909)
- 28. september - Ferdinand Marcos, filipinski politik (* 1917)
- 26. oktober - Charles J. Pedersen, ameriški kemik, nobelovec (* 1904)
- 12. november - Božidar Jakac, slovenski slikar, grafik (* 1899)
- 24. november - Abdalah Jusuf Azam, jordanski terorist (* 1941)
- 14. december - Andrej Dimitrijevič Saharov, ruski fizik, kozmolog in borec za človekove pravice (* 1921)
- 22. december - Samuel Beckett, irski dramatik, nobelovec (* 1906)
- 24. december - Jurij Levičnik, slovenski gospodarstvenik (* 1925)
- 25. december - Nicolae Ceauşescu, romunski diktator (* 1918)
- 28. december - Hermann Oberth, nemški fizik in raketni inženir (* 1894)
[uredi] Nobelove nagrade
- Fizika - Norman F. Ramsey, Hans G. Dehmelt, Wolfgang Paul
- Kemija - Sidney Altman, Thomas R. Cech
- Fiziologija ali medicina - J. Michael Bishop, Harold E. Varmus
- Književnost - Camilo José Cela
- Mir - Tenzin Gyatso, 14. dalajlama
- Ekonomija - Trygve Haavelmo
 |
Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: 1989 |
