1988 (MCMLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek. To je leto, ki ima največ rimskih števk (11) v 20. stoletju.
[uredi] Januar – junij
Prizor z ulice v Halabji po iraškem kemičnem napadu
- 1. januar - s spremembami zakonodaje, ki jih je sprožil Mihail Gorbačov, se prične obdobje gospodarskega restrukturiranja (perestrojka) v Sovjetski zvezi.
- 13. – 18. februar - v kanadskem mestu Calgary potekajo 15. zimske olimpijske igre.
- 20. februar - skupščina avtonomne pokrajine Gorski Karabah izglasuje odcepitev od Azerbajdžana in priključitev Armeniji, s čemer se obnovi oboroženi konflikt med Azerbajdžanci in Armenci.
- 16. marec - iraške sile izvedejo napad s kemičnim orožjem na kurdske civiliste v vasi Halabja, pri čemer umre okrog 4000 ljudi.
- 25. marec - katoliki v Bratislavi priredijo t.i. demonstracijo s svečami, množičen protest proti komunističnim oblastem na Češkoslovaškem, ki ga policija nasilno zatre.
- 10. april - za promet je odprt veliki most Seto na Japonskem, najdaljši dvonadstropni sistem mostov na svetu.
- 14. april - pogajanja v Ženevi se zaključijo s podpisom dogovora o umiku sovjetskih sil iz Afganistana.
- 30. april - v Brisbaneu (Avstralija) odprejo svetovno razstavo Expo '88.
- 4. maj - eksplozija v skladišču tovarne amonijevega perklorata v mestu Henderson, Nevada povzroči 100 milijonov USD škode v širšem območju Las Vegasa.
- 10. maj - zaradi članka »Noč dolgih nožev«, ki napoveduje aretacije kritikov oblasti, je zaplenjena celotna naklada tednika Mladina.
- 15. maj - Sovjetsko-afganistanska vojna: po več kot 8 letih spopadov se prične Sovjetska armada umikati iz Afganistana.
- 31. maj - v procesu proti četverici je zaradi »izdajanja vojnih skrivnosti« aretiran Janez Janša.
- 3. junij - v odziv na aretacijo Janeza Janše je v prostorih tednika Mladina ustanovljen Odbor za varstvo človekovih pravic.
- 10. junij - 100.000 Estoncev v Talinu prepeva patriotske pesmi v protest proti sovjetskemu režimu; ta in podobne kasnejše demonstracije dajo procesu osamosvajanja Estonije ime »pojoča revolucija«.
- 11. junij - množica zvezdnikov nastopi na koncertu v počastitev 70. rojstnega dne zaprtega Nelsona Mandele na stadionu Wembley v Londonu.
- 25. junij - Evropsko prvenstvo v nogometu se konča z zmago nizozemske reprezentance.
[uredi] Julij – december
Benazir Buto ob obisku v ZDA
Cerkev v mestu
Gyumri na severozahodu Armenije po katastrofalnem potresu
- 3. julij -
- 6. julij - v eksploziji na naftni ploščadi Piper Alpha umre 167 ljudi.
- 8. avgust - v Burmi se pričnejo množični protivladni protesti, ki zaradi datuma dobijo ime vstaja 8888.
- 17. avgust - v letalski nesreči v Pakistanu umrejo pakistanski predsednik Zia Ul Hak, ameriški veleposlanik Arnolf Raphael, ameriški vojaški ataše in vodja ISI-ja general Aktar Abdul Rahman ter 28 drugih ljudi.
- 20. avgust -
- 28. avgust - na letalskem mitingu v Nemčiji trčijo tri reaktivna letala italijanske skupine Frecce Tricolori in padejo med gledalce, pri čemer umre 75 ljudi, skoraj 350 je ranjenih.
- 21. avgust - v potresu, ki prizadene jug Nepala in indijsko zvezno državo Bihar, umre 1000 ljudi, več kot 16.000 je ranjenih.
- 17. september – 2. oktober - v južnokorejskem Seulu potekajo 24. poletne olimpijske igre.
- 29. september - NASA obnovi polete raketoplanov, ki so bili prizemljeni od nesreče raketoplana Challenger v začetku leta 1986.
- 5. oktober - čilenski volivci na referendumu zavrnejo podaljšanje mandata Augustu Pinochetu.
- 15. november -
- 2. december -
- Benazir Buto postane prva ženska voditeljica parlamenta kakšne muslimanske države.
- Bangladeš prizadene najhujši ciklon po 20 letih; umre okrog 2000 ljudi, več milijonov jih ostane brez domov.
- 7. december - v katastrofalnem potresu v regiji Spitak v Armeniji z močjo 6,9 po Richterjevi lestvici umre vsaj 25.000 ljudi.
- 17. december - televizijska mreža Fox Broadcasting Company prične z rednim predvajanjem risane serije Simpsonovi.
- 20. december - na Dunaju je podpisana Konvencija Združenih narodov zoper ilegalno trgovino z opojnimi drogami in psihotropnimi snovmi.
- 21. december - libijski skrajneži razstrelijo potniško letalo Boeing 747 nad škotskim mestom Lockerbie, pri čemer umre 270 ljudi na krovu in na tleh.
- 11. januar - Isidor Isaac Rabi, ameriški fizik avstrijskega rodu, nobelovec (* 1898)
- 14. januar - Georgij Malenkov, ruski politik (* 1902)
- 28. januar - Klaus Fuchs, nemško-britanski fizik in vohun (* 1911)
- 15. februar - Richard Phillips Feynman, ameriški fizik in matematik, nobelovec (* 1918)
- 19. februar - André Frédéric Cournand, francoski zdravnik in fiziolog, nobelovec (* 1895)
- 27. februar - Frane Milčinski - Ježek, slovenski humorist, pisatelj, igralec in režiser (* 1914)
- 9. marec - Kurt Georg Kiesinger, nemški politik (* 1904)
- 19. april - Pavle Kunaver, slovenski naravoslovec (* 1889)
- 3. maj - Lev Semjonovič Pontrjagin, ruski matematik (* 1908)
- 8. maj - Robert A. Heinlein, ameriški pisatelj (* 1907)
- 24. maj - Aleksej Fjodorovič Losev, ruski filozof (* 1893)
- 25. junij - Hillel Slovak, izraelsko-ameriški kitarist (* 1962)
- 14. avgust - Enzo Ferrari, italijanski dirkač in poslovnež (* 1898)
- 17. avgust - Mohamed Zia-ul-Haq, pakistanski general in politik (* 1924)
- 1. september - Luis Walter Alvarez, ameriški fizik in izumitelj, nobelovec (* 1911)
- 22. november - Erich Fried, avstrijski pesnik, prevajalec in esejist (* 1921)
- 6. december - Roy Orbison, ameriški glasbenik (* 1936)
- 21. december - Nikolaas Tinbergen, nizozemski etolog in ornitolog, nobelovec (* 1907)
[uredi] Nobelove nagrade
