24. maj
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
24. maj je 144. dan leta (145. v prestopnih letih) v gregorijanskem koledarju. Ostaja še 221 dni.
|
|
|
Vsebina |
[uredi] Dogodki
- 1153 - Malcolm IV. postane škotski kralj
- 1487 - Lambert Simnel v Dublinu kronan kot Edward VI.
- 1626 - Peter Minuit kupi Manhattan
- 1738 - ustanovljena metodistična cerkev
- 1798 - upor irskih nacionalistov proti Britancem v upanju, da bodo francoske sile vdrle na Irsko
- 1810 - v Argentini se prične upor proti Špancem
- 1822 - Ekvador postane neodvisna država
- 1844 - Samuel Finley Breese Morse pošlje iz Baltimora v Washington prvi električni telegram
- 1895 - Oscar Wilde zaradi »nemorale« obsojen na zaporno kazen
- 1900 - Velika Britanija si priključi Svobodno državo Oranje v današnji Južnoafriški republiki
- 1915 - Italija napove vojno Avstro-Ogrski
- 1940 - Igor Ivanovič Sikorski izvede prvi let z enorotorskim helikopterjem
- 1941 - začetek velike britansko-nemške pomorske bitke
- 1943 - Josef Mengele postane vodja zdravnikov v Auschwitzu
- 1949 - uradno nastane Zvezna republika Nemčija
- 1958 - tiskovni agenciji United Press in International News Service se združita v United Press International
- 1962 - Malcolm Scott Carpenter v vesoljski kapsuli Aurora 7 trikrat obkroži Zemljo
- 1968 - študenti zažgejo pariško borzo
- 1970 - na polotoku Kola se prične vrtanje kolske supervrtine
- 1991 - JLA ugrabi načelnika štaba mariborske TO RS Vladimirja Miloševiča
- 1993 - Eritreja postane neodvisna država
- 2001 - petnajstletni šerpa Temba Čeri postane najmlajši človek, ki pripleza na Mount Everest
[uredi] Rojstva
- 1544 - William Gilbert, angleški fizik, učenjak, filozof, zdravnik († 1603)
- 1671 - Gian Gastone de' Medici, italijanski (toskanski) vojvoda († 1737)
- 1686 - Daniel Gabriel Fahrenheit, poljski fizik († 1736)
- 1743 - Jean-Paul Marat, francoski revolucionar švicarskega rodu († 1793)
- 1794 - William Whewell, angleški filozof († 1866)
- 1810 - Abraham Geiger, judovski teolog, pisatelj († 1874)
- 1819 - Viktorija, britanska kraljica († 1901)
- 1855 - Arthur Wing Pinero, angleški dramatik († 1934)
- 1886 - Paul Paray, francoski dirigent, skladatelj († 1979)
- 1891 - William Foxwell Albright, ameriški arheolog († 1971)
- 1905 - Mihail Aleksandrovič Šolohov, ruski pisatelj, nobelovec 1965 († 1984)
- 1930 - Hans-Martin Linde, nemški dirigent
- 1940 - Josip Aleksandrovič Brodski - Joseph Brodsky, rusko-ameriški pesnik, nobelovec 1987 († 1996)
- 1941 - Robert Allen Zimmerman - Bob Dylan, ameriški glasbenik
- 1963 - Joe Dumars, ameriški košarkar
- 1966 - Eric Cantona, francoski nogometaš
[uredi] Smrti
- 1201 - Teobald III. Šampanjski, grof Šampanje in prvi vodja četrtega križarskega pohoda (* 1179)
- 1543 - Nikolaj Kopernik, poljski astronom (* 1473)
- 1848 - Annette von Droste-Hülshoff, nemška pesnica, pisateljica (* 1797)
- 1851 - Stanko Vraz, slovensko-hrvaški pesnik (* 1810)
- 1883 - Abd al-Kadir, alžirski upornik (* 1808)
- 1891 - Joseph Roumanille, francoski (provansalski) pesnik (* 1818)
- 1950 - Archibald Wavell, britanski feldmaršal (* 1883)
- 1954 - Vladimir Becić, hrvaški slikar (* 1886)
- 1974 - Duke Ellington, ameriški jazzovski skladatelj, pianist (* 1899)
- 1988 - Aleksej Fjodorovič Losev, ruski filozof (* 1893)
[uredi] Prazniki in obredi
- evropski dan parkov
