1940

Stoletja:	19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje
Desetletja:	1910.  1920.  1930.  - 1940. -  1950.  1960.  1970.
Leta:	1937 · 1938 · 1939 · 1940 · 1941 · 1942 · 1943
Področja:	Film · Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

1940 (MCMXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Dogodki

Januar - marec

• 4. januar - general Luftwaffe Hermann Göring dobi nadzor nad celotno nemško vojno industrijo.
• 10. januar - incident pri Mechelenu-sur-Meusu: v Belgiji zasilno pristane letalo s skrivnimi nemškimi načrti za napad na Zahodno Evropo (Fall Gelb), kar vodi do nagle mobilizacije zavezniških sil na tem območju.
• 19. januar - francoski parlament odstavi komunistične poslance.
• 5. marec - Katinski pokol: člani sovjetskega politbiroja podpišejo ukaz za množično usmrtitev poljskih vojnih ujetnikov.
• 12. marec - ZSSR in Finska podpišeta mirovno pogodbo; konec zimske vojne.
• 28. marec - Francija in Združeno kraljestvo podpišeta sporazum, da nobena stran ne bo podpisala ločene mirovne pogodbe ali premirja.
• 30. marec - v Nankingu je vzpostavljena projaponska vlada

April - junij

• 9. april - Tretji rajh napade Dansko in Norveško (operacija Weserübung)
• 12. april - britanske sile okupirajo Ferske otoke da bi preprečile njihovo zavzetje s strani Tretjega rajha, kar bi močno poslabšalo zavezniški položaj v bitki za Atlantik.

Winston Churchill, novi predsednik vlade Združenega kraljestva

• 10. maj -
  • Tretji rajh napade Nizozemsko, Belgijo in Luksemburg (Fall Gelb)
  • Švica razglasi splošno vojaško mobilizacijo.
  • Winston Churchill postane predsednik vlade Združenega kraljestva.
• 14. maj -
  • nizozemska kraljica Wilhelmina s svojo vlado pobegne v London.
  • v letalskem napadu Luftwaffe na Rotterdam je ubitih 980 ljudi in porušenih 20.000 stavb.
• 15. maj - nizozemska vojska kapitulira.
• 17. maj - nemške sile zavzamejo Bruselj, belgijska vlada pobegne v Ostend.
• 18. maj - Tretji rajh priključi Eupen, Malmedy in Moresnet k svojem ozemlju.
• 19. maj - Arthur Seyss-Inquart postane komisar rajha za Nizozemsko.
• 20. maj - nemške sile pod poveljstvom Erwina Rommla prodrejo do francoskega mesta Abbeville ob Rokavskem prelivu.
• 21. maj - Britanski ekspedicijski korpus izvede protinapad v Arrasu.
• 26. maj - pričetek operacije dinamo - evakuacije britanskih sil pri Dunkerqueu.
• 28. maj -
  • belgijski kralj Leopold III. ukaže vdajo belgijske vojske in se razglasi za vojnega ujetnika.
  • britansko-francosko-poljske enote zasedejo Narvik.
• 3. junij - Luftwaffe prvič bombardira Pariz.
• 9. junij - norveška vojska opolnoči kapitulira.
• 10. junij -
  • Wehrmacht prodre čez Seno.
  • francoska vlada zapusti Pariz in pobegne v Tours.
  • Italija napove vojno Franciji in Združenemu kraljestvu.
  • Norveška se vda nemškim silam, zavezniške enote zapustijo državo.
• 12. junij - Japonska in Tajska podpišeta pakt o prijateljstvu.
• 14. junij -
  • nemške enote zavzamejo Pariz; francoska vlada pobegne v Bordeaux.
  • koncentracijsko taborišče Auschwitz sprejme prve taboriščnike, skupino 728 poljskih političnih zapornikov.
• 15. junij -
  • Sovjetske enote vkorakajo v Litvo, Latvijo in Estonijo.
  • nemške sile zavzamejo Verdun.
• 16. junij - Henri Pétain postane predsednik vlade Francije in takoj prične pogajanja z Nemci za premirje.
• 18. junij - Charles de Gaulle iz Londona pozove Francoze naj nadaljujejo boj.
• 22. junij - Tretji rajh in Francija podpišeta premirje v mestu Compiègne.
• 26. junij - ZSSR zahteva od Romunije vrnitev Besarabije in Bukovine.
• 28. junij - Združeno kraljestvo prizna Charlesa de Gaulla kot voditelja Francoskih svobodnih sil

Julij - september

• 1. julij - francoska vlada se preseli v Vichy.
• 2. julij - ZSSR zasede Besarabijo in Bukovino.
• 3. julij - britanska vojna mornarica premaga francosko floto pri Mers el-Kébiru; Vichyjska Francija naslednji dan pretrga diplomatske odnose z Združenim kraljestvom.
• 4. julij - Italija napade Sudan.
• 10. julij -
  • začetek bitke za Anglijo.
  • s sprejetjem ustave je ustanovljena Vichyjska Francija.
• 11. julij - Henri Pétain postane predsednik Vichyjske Francije.
• 16. julij - Adolf Hitler ukaže pripravo invazije na Združeno kraljestvo (operacija Seelöwe).
• 21. julij - Švica sprejme pobudo o graditvi sistema utrdb.
• 22. julij - Novi Hebridi se priključijo Svobodni Franciji.
• 26. julij - Slonokoščena obala se priključi Svobodni Franciji.
• 4. avgust - Italija zasede britansko Somalijo.
• 7. avgust - Tretji rajh priključi Alzacijo in Loreno k svojemu ozemlju.
• 8. avgust - Wilhelm Keitel izda direktivo o mobilizaciji nemških sil v pripravi na napad na Sovjetsko zvezo.
• 20. avgust - sovjetski agent v Mehiki umori Leva Trockega.
• 26. avgust - Čad se pridruži Svodobni Franciji.
• 27. avgust - Kamerun se pridruži Svobodni Franciji.
• 28. avgust - prevrat v Brazzaville-u; FEA se pridruži Svobodni Franciji
• 30. avgust - dunajska arbitraža med Romunijo in Madžarsko glede Transilvanije.
• 2. september - francoska pacifiška ozemlja se pridružijo Svobodni Franciji.
• 3. september - ZDA odstopijo Združenemu kraljestvu 50 rušilcev v zameno za uporabo vojaških baz na britanskem ozemlju v Atlantskem oceanu.
• 7. september - Luftwaffe prične z nočnimi bombardiranji Anglije.
• 9. september - Francoska Indija je priključena Svobodni Franciji.
• 13. september - Italija napade Egipt.
• 15. avgust - vzpostavi se nemška zasedbena oblast za Beneluks in severno Francijo.
• 16. september - ZDA sprejmejo zakon o obvezni vojaški službi.
• 17. september - Adolf Hitler preloži operacijo Seelöwe.
• 23. september - Japonska napade Indokino.
• 23. september - začetek britansko-golističnih operacij v Dakarju.
• 24. september - Nova Kaledonija se pridruži Svobodni Franciji.
• 26. september - Japonska zasede Tonking.
• 27. september - podpis trojnega pakta med Tretjim rajhom, Italijo in Japonsko.

Oktober - december

• 3. oktober - v Londonu se vzpostavi belgijska vlada v izgnanstvu.
• 7. oktober - Wehrmacht sporazumno vkoraka v Romunijo.
• 12. oktober - Japonska uvede enostrankarski režim.
• 18. oktober - Vichyjska Francija objavi Statut Židov.
• 27. oktober - Charles de Gaulle ustanovi Svet za obrambo imperija.
• 28. oktober -
  • Italija napade Grčijo; pričetek balkanske kampanje.
  • nemška oblast v Belgiji izda prvo odredbo proti Judom.
• 29. oktober - britanske enote se izkrcajo v Grčiji.
• 4. november - Britanci se izkrcajo na Kreti
• 5. november - Franklin Delano Roosevelt je tretjič izvoljen za predsednika ZDA.
• 10. november - Gabon se priključi Svobodni Franciji.
• 11. november - Kraljeva vojna mornarica premaga italijansko vojno mornarico pri Tarantu.
• 14. november - Luftwaffe poruši Coventry.
• 15. november - nemški okupator loči varšavski geto od ostalega mesta.
• 20. november - Madžarska pristopi k trojnemu paktu.
• 23. november - Romunija pristopi k trojnemu paktu.
• 24. november - Slovaška pristopi k trojnemu paktu.
• 30. november - Japonska in Kitajska podpišeta pakt o sodelovanju.
• 9. december - začetek britanske ofenzive v Egiptu in Libiji.
• 13. december - Pétain odstavi Lavala in ga da aretirati.
• 18. december - Hitler ukaže pripravo operacije Barbarossa.
• 23. december - Čang Kaj-Šek razpusti kitajsko KP.
• 29. december - Luftwaffe silovito napade londonski City.

Rojstva

Al Pacino

• 7. februar - Tošihide Maskava, japonski fizik, nobelovec
• 9. februar - John Maxwell Coetzee, južnoafriški pisatelj
• 19. februar - David Jonathan Gross, ameriški fizik, nobelovec
• 19. februar - Saparmurat Nijazov, turkmenski politik, predsednik Turkmenistana († 2006)
• 8. april - John J. »Hondo« Havlicek, ameriški košarkar
• 25. april - Al Pacino, ameriški filmski igralec
• 1. junij - René Auberjonois, ameriški filmski igralec
• 27. junij - Ervin Fritz, slovenski pesnik, dramatik in prevajalec
• 6. julij - Viktor Kuzkin, ruski hokejist († 2006)
• 26. julij - Jean-Luc Nancy, francoski filozof
• 27. julij - Pina Bausch, nemška koreografinja († 2009)
• 5. avgust - Tone Partljič, slovenski politik, pisatelj in dramatik
• 9. oktober - John Lennon, angleški glasbenik († 1980)
• 23. oktober - Pelé, brazilski nogometaš
• 13. november - Saul Kripke, ameriški filozof in logik
• 27. november - Bruce Lee, kitajsko-ameriški mojster borilnih veščin, igralec, režiser in filozof († 1973)
• 5. december - Niko Grafenauer, slovenski pesnik, kritik, esejist, literarni zgodovinar in prevajalec
• 18. december - Lei Feng, kitajski vojak, vzornik († 1962)
• 21. december - Frank Zappa, ameriški skladatelj, kitarist in filmski režiser († 1993)

Smrti

• 10. marec - Mihail Afanasjevič Bulgakov, ruski pisatelj, dramatik in prevajalec (* 1891)
• 10. junij - Marcus Mosiah Garvey, afro-jamajški založnik, novinar, podjetnik, prerok, mednarodni križar črnskega nacionalizma (* 1887)
• 26. april - Carl Bosch, nemški kemik in inženir, nobelovec (* 1874)
• 24. junij - Alfred Fowler, angleški astronom (* 1868)
• 28. junij - Italo Balbo, italijanski maršal, politik (* 1896)
• 21. avgust - Lev Trocki, ruski revolucionar (* 1879)
• 30. avgust - sir Joseph John Thomson, angleški fizik škotskega rodu, nobelovec (* 1856)
• 27. september - Walter Benjamin, nemški literarni kritik in filozof judovskega rodu (* 1892)
• 26. oktober - Michael John O'Brien, kanadski industrialec, filantrop in politik (* 1851)
• 14. december - Anton Korošec, slovenski politik (* 1872)

Nobelove nagrade

Nobelovih nagrad zaradi vojne niso podelili.