1213

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 12. stoletje - 13. stoletje - 14. stoletje
Desetletja: 1180.  1190.  1200.  - 1210. -  1220.  1230.  1240.
Leta: 1210 · 1211 · 1212 · 1213 · 1214 · 1215 · 1216
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1213 (MCCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Evropa[uredi | uredi kodo]

Preludij v Magno Charto[uredi | uredi kodo]

  • januar - Z nadaljevanjem pogajanj med angleškim kraljem Ivanom Brez dežele in papežem Inocencem III. je odložena načrtovana francoska invazija Filipa II. nad Anglijo. Angleški baroni so zaradi interdikta, ki se vleče že od leta ← 1208, zelo nezadovoljni z vladavino kralja Ivana.
    • Da pa se lahko Filip II. spravi nad Anglijo, potrebuje podporo Inocenca III. To doseže s tem, da se dokončno pobota z odtujeno soprogo in kraljico Ingeborg Danska ter preko njenih sorodstvenih vezi z dansko linijo angleških kraljev, ki je vladala v 1. polovici 11. stoletja, zahteva angleško krono.
Bitka pri Dammeju: zaradi dragega poraza se Filip II. potem znese nad flandrijskimi mesti, ki jih eno za drugo uničuje, preživele pa prodaja v suženjstvo.
  • 15. maj - Angleški kralj Ivan Brez dežele se podredi zahtevam papeža Inocenca III. v zameno za preklic izobčenja in interdikta nad Anglijo. Pogajanja se izvršijo pod vodstvom papeškega legata Pandulfa Masce in posredništvom angleških templarjev. Sklepna bula postavi angleškega kralja Ivana v položaj papeževega vazala.
  • Filip II. je z novim političnim položajem prisiljen tik pred zdajci opustiti načrt za invazijo na Anglijo. Ker mu isti čas kljubuje flandrijska grofica Ivana, ki se je mimo njegovega dovoljenja poročila s portugalskim princem Ferdinandom, usmeri invazijo nad Flandrijo.↓
  • 30. majBitka pri Dammeju: angleška flota (500 ladij) preseneti trikrat večjo francosko floto (1700 ladij) v pistanišču Damme. Ker je francoska posadka zadržana z obleganjem Ghenta, jo uspe Angležem v veliki meri uničiti. Angleži s potopitvijo ladij zablokirajo pristanišče, zato Filip II. uniči še vso preostalo floto.
    • Priložnost v angleški zmagi vidi tudi velfovski rimsko-nemški cesar Oton Braunschweigovski, ki obnovi zavezništvo z angleškim kraljem Ivanom proti koaliciji štaufovskega cesarja Friderika II. in francoskega kralja Filipa II.. Angleški kralj Ivan začne s pripravami na invazijo na Francijo. 1214
  • Valižanski kralj Gwynedda Llywelyn Veliki osvoji še preostala anglonormanska gradova na njegovem ozemlju, Deganwy in Rhuddlan, ter sklene zavezništvo s francoskim kraljem Filipom II.

Albižanska križarska vojna[uredi | uredi kodo]

  • Aragonski kralj Peter II., ki ima nekaj fevdov onkraj Pirenejev v južni Franciji, se odloči pomagati touluškemu grofu Rajmondu VI. in s tem posredno katarskim upornikom proti križarjem, ki jih vodi anglo-francoski grof Simon Montforški.
Bitka pri Muretu: pešaki in lažje oboroženi konjeniki niso kljub številčnosti imeli proti naletu težke konjenice nobenih možnosti.
  • 10. september - Aragonska armada se združi s touluško pri utrdbi Muret blizu Toulousa. Skupaj imata nad 30.000 vojakov, večinoma lahko oborožene lokalne milice z okoli 4.000 konjeniki.
  • 12. september - Bitka pri Muretu: odločujoča zmaga križarjev, ki jih vodi Simon Montforški, proti koaliciji Aragoncev in Toulužanov. Številčno razmerje je 1:10 v korist uporne koalicije, a maloštevilne križarje odlikuje udarno jedro okoli 200 vitezov. Kralj Peter Aragonski stori usodno napako, ko razjaše in se kot pešak pridruži svoji vojski.
    • V bitki ubitega aragonskega kralja Petra II. nasledi mladoletni sin Jakob I.. Dejansko prevzame nadzor nad Aragonom in mladim kraljem zmagovalec albižanske vojne Simon Montforški. 1214

Ostalo po Evropi[uredi | uredi kodo]

Azija[uredi | uredi kodo]

  • Džingiskan nadaljuje z vojno proti cesarstvu Jin, ki je v defenzivi. 1214
    • Cesarstvo Jin: medtem ko Mongoli oblegajo Peking, džurčenskega cesarja Weishaowanga spodnese ob podpori dvorjanov njegov maršal Xuanzong.
  • Osrednja Azija: umrlega nominalnega karakitanskega kana Gur-kana nasledi najmanski vojskovodja Kučluk, ki pa se poskuša osvoboditi tributarne podrejenosti izpod Horezmijcev.

Afrika[uredi | uredi kodo]

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]