Ekvador
| República del Ecuador
Republika Ekvador
|
||||
|---|---|---|---|---|
|
||||
| Geslo: »Dios, patria y libertad« (špansko) »Pro Deo, Patria et Libertas« (latinsko) »Bog, domovina in svoboda« |
||||
| Himna: Salve, Oh Patria Pozdravljena, naša domovina |
||||
 |
||||
| Glavno mesto | Quito |
|||
| Največje mesto | Guayaquil | |||
| Uradni jeziki | španščina1 | |||
| Demonim | Ekvadorec, Ekvadorka | |||
| Upravljanje | Republika | |||
| - | predsednik: | Rafael Correa | ||
| - | podpredsednik: | Lenín Moreno | ||
| Neodvisnost | ||||
| - | od Španije: | 24. maja 1822 | ||
| - | od Velike Kolumbije: | 13. maja 1830 | ||
| - | voda (%): | 8,8 | ||
| Prebivalstvo | ||||
| - | ocena julij 2005: | 13.850.000 (65.) | ||
| BDP (PKM) | ocena 2005 | |||
| - | skupaj: | 60,1 milijarde USD (69.) | ||
| - | na prebivalca: | 4776 USD (111.) | ||
| Gini | 42 (srednji) | |||
| HDI (2003) | 0,765 (srednji) (83.) | |||
| Valuta | Ameriški dolar2 (USD) |
|||
| Časovni pas | (UTC-5 (-63)) | |||
| Vrhnja domena (TLD) | .ec | |||
| Klicna koda | +593 | |||
| 1 | Domorodne skupnosti govorijo kičvansko in druge amerindijske jezike. | |||
| 2 | Do leta 2000 sukre, nato ameriški dolar in ekvadorski centavi | |||
| 3 | Galapaški otoki. | |||
Ekvadór, uradna dolga oblika Repúblika Ekvadór, je država v Južni Ameriki. Na severovzhodu meji na Kolumbijo, na vzhodu in jugu na Peru, na zahodu pa na Tihi ocean. Približno tisoč kilometrov zahodno od celinske obale ležijo Galapaški otoki, ki so prav tako del države Ekvador.
Vsebina |
[uredi] Zgodovina
Različne staroameriške kulture, ki so živele na področju današnjega Ekvadorja že od pradavnine, so v 15. stoletju osvojili Inki, tako da je bil ob prihodu Evropejcev Ekvador že del Inkovskega cesarstva. Španija ga je zavojevala leta 1554 in tako se je sodobni Ekvador v zgodovini pojavil sprva kot španska kolonija.
Leta 1822 si je Ekvador izbojeval neodvisnost od Španije in postal del Bolivarjeve Velike Kolumbije, vendar je ta država kmalu razpadla na tri različne države in je leta 1830 Ekvador postal samostojen.
V 19. stoletju je Ekvador pretresala huda državna kriza in nestabilnost. Ob koncu 19. stoletja so vladali konzervativni katoliški predsedniki vse do liberalne revolucije Eloya Alfaroja leta 1895, ki je utrla pot podjetništvu.
Med letoma 1904 in 1942 je država v različnih vojnah s sosedama izgubila precej ozemlja. Najpomembnejša je vojna zaradi ozemeljskega spora s Perujem leta 1941, ki se je obnovila leta 1995 in dokončno razrešila šele v letu 1999. Leta 2000 je, po uporu ekvadorskih Indijancev in vladni krizi, takratni podpredsednik Gustavo Noboa prevzel dolžnosti predsednika države.
[uredi] Upravna delitev
Ekvador je razdeljen na 22 provinc: Azuay, Bolivar, Canar, Carchi, Chimborazo, Cotopaxi, El Oro, Esmeraldas, Galapagos, Guayas, Imbabura, Loja, Los Rios, Manabi, Morona-Santiago, Napo, Orellana, Pastaza, Pichincha, Sucumbios, Tungurahua in Zamora-Chinchipe.
[uredi] Politika
V Ekvadorju so predsednik, podpresednik, in člani kongresa voljeni za obdobje štirih let. Vlada ima petnajst ministrstev. Vodje provinc, župani, so prav tako izbrani na neposrednih volitvah. Sodnike državnega sodišča izbira kongres, delajo pa doživljenjsko.
Dandanes je politični položaj v Ekvadorju relativno miren in stabilen. Od volitev leta 1996 se tudi tamkajšnji staroselci vse bolj vključujejo v politiko, čeprav so jo pred tem letom namerno bojkotirali. Predsednik države je od 15. januarja 2003 Lucio Gutierrez.
[uredi] Ekonomija
Ekvador upa, da bo bogastvo, ki ga proizvajata naftna industrija in kmetijstvo, zadostovalo za bodočo rast države. Padec cen surove nafte, azijska kriza in posledice podnebnih pojavov, povezanih z El Nino, ki je povzročilo precejšnjo škodo na pridelkih in infrastrukturi, so pripeljale do inflacije v višini 60,7 % (1999) in povečanje upada življenjskega standarda za večino prebivalstva. Leta 1999, v skladu z merili Svetovne banke, je živelo pod pragom revščine, 69 % prebivalstva, od tega 34 % pa v skrajni revščini. Situacijo bi bilo treba odpraviti z glavnimi politikami vlade, kot so prestrukturiranje bank in finančnega sektorja, konsolidacija državnih financ, zmanjšanje inflacije in ponovno rojstvo domače industrije in kmetijstva. Od leta 2000 je ameriški dolar postal valuta vodnik in prevzel mesto sukra. Trgovski partner za uvoz in izvoz so ZDA. Pridelki, ki jih izvažajo so surova nafta, banane, tuna, morski sadeži in lupinarji, kakav, kava, sladkor in rezano cvetje, uvažani pa so večinoma cestna vozila, stroji in kemikalije.
[uredi] Zemljepis
Ekvador se nahaja v zahodni Južni Ameriki, med Perujem in Kolumbijo. Skupne površine je 283.560 km², od česar 6.720 km² pokriva voda. Del Ekvadorja so tudi slavni Galapaški otoki.
Ekvadorjev tihooceanska obala je dolga 2.237 kilometrov. Meja s Kolumbijo je dolga 590 km, s Perujem pa 1.420 km. Najvišja gora je Chimborazo, del Andov z nadmorsko višino 6.267 m. Prav tako tu najdemo Cotopaxi, najvišji dejavni ognjenik na svetu.
Ekvador se deli na štiri različna področja, to so:
- Galapaški otoki,
- zahodni primorski del (la costa),
- osrednji planinski del (la sierra),
- vzhodni del (el oriente), kjer je tudi Amazonski pragozd.
[uredi] Gospodarstvo
Središče ekvadorskega gospodarstva 20. stoletja je predstavljala nafta, ki je je v izobilju. Poleg nafte so pomembni izdelki tudi banane in sladkor. Leta 2000 so kot valuto uvedli ameriški dolar, z namenom da bi zmanjšali takratno gospodarsko krizo. Od takrat gospodarstvo okreva, vendar počasi. Gospodarske težave so imele velik vpliv na ekvadorsko politiko v zadnjih petih letih.
[uredi] Prebivalstvo
V Ekvadorju živi približno 14.573.101 ljudi (2003). Po številu prebivalstva je to 65. država na svetu.
Večina prebivalstva (62,7 %) je stara med 15 in 64, 31,1 % od 0 do 14 let in 6,2 % prebivalstva je starejših od 65 let.
Največja etnična skupina so mestici (mešanci belcev in staroselcev), ki predstavljajo 65 % prebivalstva. Sledijo jim staroselci s 25 % (največ jih govori razna narečja kečuanščine), nato pa belci s 7 %. Leta 2003 je bilo celo 35 % prebivalstva mlajšega od 14 let. Pismenost znaša 92,5 %.
Najbolj razširjena religija je rimskokatoliška z 65 %, 35 % pa predstavljajo lokalna verstva.
[uredi] Kultura
Kot v mnogih drugih južnoameriških državah je kultura Ekvadorja mešanica španske in staroselske kulture. Na kulturo Ekvadorja je vplivala tudi kultura afriških sužnjev. Velika večina, 68 %, Ekvadorcev je katoliške vere. Najbolj znan del ekvadorske kulture je ekvadorska glasba, vendar je Ekvador imel tudi nekaj slavnih južnoameriških piscev in umetnikov.
[uredi] Zunanje povezave
 |
Wikislovar vsebuje članek o temi: Ekvador |
Argentina | Bolivija | Brazilija | Čile | Ekvador | Falklandski otoki | Francoska Gvajana | Gvajana | Kolumbija | Paragvaj | Peru | Južna Georgia in Južni Sandwichevi otoki | Surinam | Urugvaj | Venezuela
|
|||||
