1297

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 12. stoletje - 13. stoletje - 14. stoletje
Desetletja: 1260.  1270.  1280.  - 1290. -  1300.  1310.  1320.
Leta: 1294 · 1295 · 1296 · 1297 · 1298 · 1299 · 1300
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1297 (MCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Prva vojna za škotsko neodvisnost in francosko-flamska vojna[uredi | uredi kodo]

  • začetek leta - Škotska: Angleži se utrjujejo na Škotskem in nadaljujejo s čiščenjem posameznih gnezd odpora. Posebej so uporni klani v Škotskem višavju. Okupacijo Angležem olajšujejo uslužni škotski baroni.
    • Škotski plemič Andrew Moray pobegne iz angleškega gradu Chester, Cheshire, in se vrne na severno Škotsko, kjer začne organizirati protiangleški odpor.
  • 7. januar - Sklenjeno je zavezništvo med angleškim kraljem Edvardom I. in flandrijskim grofom Gvidom Dampierrejem proti francoskemu kralju Filipu IV., ki je Flandrijo priključil francoski kroni.
  • januar - Angleški dvor: na skrivaj se poročita[1] angleška princesa Ivana iz Akkona in vitez Ralph de Monthermer. Novico čez čas zaupa očetu Edvardu I., ki ga spletka za njegovim hrbtom razbesni, podobno kot številne snubce, ki so si obetali zakon z mlado vdovo. Hčerko je namreč obljubil v zakon savojskemu grofu Amadeju V.. Kralj se naposled omehča in izpusti zaprtega soproga ter mu podeli naziv grof Gloucesterja in grof Hertforda.
  • maj - Lanark, Škotska: prej neznani William Wallace ubije angleškega šerifa Lanarka Williama Heselriga. [2] Medtem ko Andrew Moray deluje na severnem Škotskem, je področje delovanja Williama Wallaca zahodna osrednja Škotska.
  • maj - Angleški zakladnik Hugh de Cressingham s silo pobira davke in zbere več kot 5000 funtov šterlingov.
  • pozni maj - Andrew Moray s privrženci izvede neuspešen nočni napad na grad Urquhart, Škotsko višavje.
  • junij - Škotski uporniki pod vodstvom Williama Wallaca združijo sile s privrženci škotskega barona Williama Hardyja. Skupaj nato zavzamejo škotsko mesto Scone in prisilijo Angleže v beg. Na jugu Škotske organizirata upor škotski plemič James Stuart in glasgowski škof Robert Wishart, ki pa sta prezgodnja, saj je tam koncentracija Angležev največja.
  • 26. junij - Francoski kralj Filip IV. Lepi začne oblegati flandrijski Lille.
  • julij - Andrew Morey (ali pa William Wallace) napade pristanišče Aberdeen in požge angleške ladje.
  • 20. avgust - Bitka pri Furnesu, Flandrija: Francozi pod vodstvom artoiškega grofa Roberta II. premagajo Flamce pod vodstvom grofa Gvida Dampierreja.
    • Od nemške obljubljene pomoči jo Flamcem in Angležem zagotovi edino grof Jülicha Valram, ki pa je po predaji brutalno umorjen. Njegov naslednik, nečak Vilijem, se umakne iz tega spora, ki ga ne zadeva.
  • avgust - Angleški kralj Edvard I. Dolgokraki poskuša v Flandriji organizirati invazijo na Francijo, kar pa mu zaradi oviranja sovražnih Holandcev in francoske preventivne ofenzive ne uspe.
    • Nemški kralj Adolf Nassauški Edvardu ne zagotovi obljubljene pomoči, ker se tačas ukvarja z nasledstvenim sporom v Turingiji, kjer si na jezo svojih elektorjev, ki so ga nastavili za nemškega kralja, prilasti mejno grofijo Meissen. 1298
  • 28. avgust - Angleški kralj Edvard Dolgokraki podeli Andrewu Morayju amnestijo, če prestopi na njegovo stran. Obljubi mu tudi izpustitev njegovega v Towru zaprtega očeta, kanclerja Škotske Andrewa Morayja starejšega. Andrew Moray mlajši pismo ignorira.
  • avgust, začetek septembra - Uspeh škotskega upora: Angleži severno od reke Forth nadzorujejo le pristaniško mesto Dundee, ki pa ga oblegajo Škoti. Edvard I. Dolgokraki določi grofa Surreyja Johna de Warenna, ki je prejšnje leto dezertiral, da z invazijsko armado uniči Škote. Andrew Moray in William Wallace združita vojski.
  • 29. avgust - Francozi zavzamejo flandrijsko mesto Lille.
Most čez reko Stirling. S širino, ki omogoča vzporeden prehod dvema konjema, je bil za Angleže izjemno neugoden.
  • 11. september - Bitka na mostu Stirling: odločujoča zmaga Škotov nad Angleži na kamnitem mostu čez reko Stirling.[3] Škoti izkoristijo ranljivost in slabšo mobilnost Angležev ob prečkanju mostu. Skoraj vsa angleška vojska, ki je prečkala most, je pobita, preostali, ki niso prečkali mostu, zablokirajo most in se pod vodstvom surreyjskega grofa organizirano umaknejo nazaj proti jugu.
    • V tej bitki je smrtno ranjen škotski vojskovodja in voditelj upora Andrew Moray, ki umre še to leto, najverjetneje novembra.
    • Škotski plemič James Stuart, ki je že junija neuspešno poskusil organizirati upor na jugu Škotske, se odcepi od umikajočih Angležev in jih napade s hrbta.
  • 10. oktober - London: ponovno je revidirana Velika listina svoboščin (Magna Carta), ki zagotavlja, da kralj (Edvard I.) ne bo samovoljno obdavčeval svojih podanikov.
  • november - Škotski uporniki pod vodstvom Williama Wallacea plenijo po Northumberlandu in Cumberlandu. Severnoangleško plemstvo, ki se počuti ogroženo od Škotov, začne izdatneje financirati kraljevo zakladnico Edvarda I., kot so to počeli v primeru, ko so financirali njegovo vojno s Francijo.
  • konec leta - Opatija Selkirk: William Wallace je povzdignjen v viteza in prejme naziv Varuh Škotske. 1298

Države naslednice Mongolskega imperija[uredi | uredi kodo]

Ostalo[uredi | uredi kodo]

To leto prvič omenjena pasma portugalskega vodnega psa izvira iz regije Algarve, uporabljali pa so jo za pomoč pri ribolovu.

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ kar je ob pričah veljaven cerkveni zakrament
  2. ^ Ni znano, ali je to začetek spontanega ali vnaprej organiziranega odpora, vsekakor pa ima dogodek ključen pomen, ki dvigne moralo škotskih premagancev.
  3. ^ V filmu Braveheart režiserja Mela Gibsona, ki igra tudi glavno vlogo protagonista Williama Wallacea, je bitka upodobljena zgodovinsko netočno na ravnem polju.
  4. ^ vazal Ilkanata
  5. ^ Današnjo četrt Monaco-Ville, ki je naravna akropola.
  6. ^ it. Maggior Consiglio, beneška skupščina z okoli 2.000 zastopniki
  7. ^ Razen dveh izjem v škodo Portugalske: São Félix de Galegos, ki izgubljene leta 1640, in Olivenza, izgubljena leta 1801.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]