Carcassonne

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 43° 12' 47" severno, 2° 21' 07" vzhodno

Občina Carcassonne
Srednjeveško mesto nad reko Aude

]Grb
Carcassonne is located in Francije
Carcassonne
Carcassonne
Lega
Zemljepisna dolžina: 2.352028
Zemljepisna širina: 43.21306
Uprava
Država Francija
Regija: Languedoc-Roussillon
Departma: Aude (prefektura)
Okrožje: Carcassonne
Kanton: Carcassonne-Center
Carcassonne-Jug
Carcassonne-Sever
Carcassonne-Vzhod
Interkomunaliteta: Aglomeracijska skupnost
Carcassonnais
Župan: Jean-Pierre Pech
(2009-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 81 m–250 m
(povpr. 111 m)
Površina kopnega:¹ 65,08 km²
Prebivalstvo
(2008)
48.112
 - gostota: (2008) 739/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 11069/ 11000:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Carcassonne (okcitansko Carcassona) je mesto in občina v južni francoski regiji Languedoc-Roussillon, prefektura departmaja Aude. Njegova srednjeveška utrdba je bila leta 1997 dodana na UNESCOv seznam svetovne dediščine. Mimo Carcassonna je speljan vodni kanal Canal du Midi, ki je povezal reko Garono s Sredozemskim morjem. Kanal je prav tako, v letu 1996, bil dodan na seznam UNESCOve svetovne dediščine. Leta 2008 je mesto imelo 48.112 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj je razdeljen na dva dela: na utrjeno staro mesto ville haute oziroma Cité, ki se dviga nad reko Aude, in novejši spodnji kraj ville basse, ki je zgrajen na nasprotnem bregu. Leži na križišču starodavnih poti med Atlantskim oceanom in Sredozemljem ter med Centralnim masivom in Pireneji.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Lega občine v departmaju

Carcassonne je sedež štirih kantonov:

  • Kanton Carcassonne-Center (del občine Carcassonne: 11.030 prebivalcev),
  • Kanton Carcassonne-Jug (del občine Carcassonne: 8.930 prebivalcev),
  • Kanton Carcassonne-Sever (del občine Carcassonne, občina Pennautier: 13.998 prebivalcev),
  • Kanton Carcassonne-Vzhod (del občine Carcassonne, občine Berriac, Cavanac, Cazilhac, Couffoulens, Leuc, Mas-des-Cours, Palaja: 17.970 prebivalcev),

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerem se poleg njegovih nahajajo še kantoni Alzonne, Belpech, Capendu, Castelnaudary-Jug/Sever, Conques-sur-Orbiel, Fanjeaux, Lagrasse, Mas-Cabardès, Montréal, Mouthoumet, Peyriac-Minervois, Saissac in Salles-sur-l'Hers s 141.890 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ozemlje je postalo strateško pomembno z rimskim utrjevanjem na vrhu brega okoli leta 100 pred Kristusom, ki je sčasoma postal Colonia Julia Carsaco, kasneje Carcasum.

Leta 462 so Rimljani uradno predali ozemlje Septimanie vizigotskemu kralju Teodoriku II., ki je držal samo mesto že od 453. Z nadaljnjo izgradnjo obzidja je Carcassonne postal mejna postojanka za pohode proti severu. V letu 508 so Vizigoti uspešno kljubovali napadom frankovskega kralja Klodvika. Saraceni so imeli Carcassonne v zasedbi od leta 725 do 795, ko jih je iz njega pregnal kralj Pipin Mali.

Izgon katarov leta 1209

V letu 1067 je Carcassonne postal last Raimonda Trencavela, viskonta Albija in Nîmesa, katerega potomci so v njem dali zgraditi katedralo svetega Nazarija in dvorec Comtal.

Kraj je postal slaven po njegovi vlogi v albigenških vojnah, ko je bil močno oporišče katarov. Avgusta 1209 je križarska vojska Simona de Montforta prisilila prebivalstvo k vdaji, s čimer je Montfort postal novi viskont, sam kraj pa je postal mejna trdnjava med Francijo in Aragonskim kraljestvom. Leta 1247 je Carcassonne podpadel pod vladavino francoskega kralja Ludvika IX., ki je preko reke ustanovil novi del Carcassonna. Le-ta je bil uničen med stoletno vojno ob poskusu zavzetja s strani angleške vojske pod poveljstvom Edvarda Črnega princa (1355).

Leta 1659 je bila s Pirenejskim sporazumom mejna provinca Roussillon predana Franciji, vojaška pomembnost kraja pa zmanjšana. Utrdbe so bile zapuščene, kraj pa je postal trgovsko središče s koncentrirano tekstilno industrijo. Med francosko revolucijo je postal sedež novoustanovljenega departmaja Aude.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Bazilika sv. Nazarija, Carcassonne
  • utrdba La Cité de Carcassonne
  • Pont Vieux,
  • dvorec Comtal (12. stoletje),
  • Canal du Midi (17. stoletje).

Carcassonne v literaturi[uredi | uredi kodo]

Kraj je središča dogajanja romana Labirint[1], po katerem je bi posnet tudi istoimenska mini TV serija[2]. Roman prepleta sedanjost in dogajanje okoli zadušitve katarskega gibanja leta 1209.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Mosse, Kate (2009). Labirint. Mladinska knjiga. str. 656. COBISS 242573824. ISBN 978-961-01-0691-3. 
  2. ^ "Labyrinth (2012–". iMDB. Pridobljeno dne 25.4.2014. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


Utrjeno mesto z mostom Pont Vieux čez reko Aude