Siena

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Siena
Občina (comune)
Città di Siena
View of downtown Piazza del Campg (Campo Square), which backyard in Mangia Tower (Torre del Mangia) anfd Santa Maria Church

Grb
Siena znotraj pokrajine Siena in toskane
Siena is located in Italija
Siena
Siena
Geografski položaj v Italiji
Koordinati: 43°19′07″N 11°19′50″E / 43.31861°N 11.33056°E / 43.31861; 11.33056
Država Zastava Italije Italija
Dežela Toskana
Pokrajina Siena (SI)
Frazioni Costalpino, Isola d'Arbia, Taverne d'Arbia, San Miniato, Vignano, Ruffolo
Upravljanje
 • Župan Franco Ceccuzzi (PD)
Površina
 • Skupno 118 km2
Nadmorska višina 322 m
Prebivalstvo (30. september 2010[1])
 • Skupno 54.526
 • Gostota 460 preb./km2
Demonim Sienese
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 53100, 53010
Klicna koda 0577
Zavetnik Sveti Ansano
Dan 1. december
Spletna stran Uradna spletna stran


Siena je mesto v italijanski deželi Toskani. V mestu živi približno 55.000 prebivalcev.

V Sieni je tudi sedež nogometnega kluba A.C. Siena, ki nastopa v Serie A.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ustanovitelj Siene naj bi bil Senius, sin Rema, zato je v mestu veliko kipov volkulje, ki je dojila znamenita brata. Majhni etruščanski naselbini je sledila Saena Julia, rimska kolonija, ki jo je ustanovil cesar Avgust. Leta 1125 je bila Siena že svobodna komuna, a zapletena v tekmovalno nasprotje s Firencami, kar je zaznamovalo njeno srednjeveško zgodovino. Spor med gibelinsko ligo Arezzo - Siena - Pistoia - Lucca - Pisa ter Firencami se je zaključil s porazom Firenc v bitki pri kraju Montaperti leta 1260. Tedaj je Siena je zaradi svojega bogastva sodila med vodilna evropska mesta. Leta 1348 je Sieno prizadel udarec, od katerega si ni nikoli več povsem opomogla. Epidemija kuge je pomorila tri četrtine mestnega prebivalstva. Na političnem področju se je Siena spopadala z vrsto papeških, cesarskih in avtokratskih vladarjev. Hudo je tudi porazila Firence, a se je kasneje morala ukloniti premoči Velike vojvodine Toskane.

Kulturno-zgodovinska dediščina[uredi | uredi kodo]

Detajl Okna na Sienski katedrali
Unescova svetovna dediščina
Historic Centre of Siena
Ime, kot je zapisano na seznamu svetovne dediščine
Države Italija
Tip kulturni
Kriterij i, ii, iv
Referenca 717
UNESCO regija Evropa in Severna Amerika
Zgodovina vpisa
Vpis 1995 (19. zasedanje)

Siena spada med najočarljivejša srednjeveška mesta v Evropi. Središče mesta je Piazza del Campo, trg, na katerem organizirajo Palio, najznamenitejšo in najbolj obiskano prireditev v Italiji.

Trg Piazza del Campo leži v središču mesta, na mestu nekdanjega rimskega foruma. Rezultat srednjeveškega obnavljanja v času vlade sveta deveterice je pahljačasto oblikovan opečnat tlak, ki je razdeljen na devet odsekov. Nagib in vodnjak na trgu, Fonte Gaia, iz 19. stoletja (kopija izvirnega vodnjaka iz 15. stoletja, delo Jacopa della Quercia), nista le dekorativna, temveč sta del mestnega vodovoda.

Na južnem delu trga stoji mestna hiša Palazzo Pubblico iz opeke, s trokrilnimi gotskimi okni in srednjeveškimi strelskimi linami, zgrajena je bila leta 1297. Njej priključeni Torre del Mangia je s svojimi 102 m eden najvišjih srednjeveških stolpov v Italiji. Do njegovega vrha vodi 503 stopnic.

Trg Campo obkrožata palača Piccolomini, edina firenška renesančna palača v Sieni ter palača Sansedoni, najstarejša zgradba na Campu. Njeno zaobljeno pročelje iz 13. stoletja je bilo zgled za preostali trg.

Stolnica v Sieni ali Duomo sodi med največje gotske stavbe v Evropi. Na kraju današnje katedrale je stala cerkev že devet stoletji prej. Tlak sestavlja 56 plošč, ki so jih izdelali vodilni sienski umetniki. Sredi leve stranske ladje stoji Piccolominijev oltar. V njegovih spodnjih nišah stojijo štirje Michelangelovi kipi. Gotska prižnica, delo Giovannija Pisana in učenca Arnofa di Cambio, je največja mojstrovina v Duomu. Ko pridete iz stolnice, se po stopnicah ob zadnji strani spustite v krstilnico. Pod njenimi levimi oboki je šesterokotni krstilni kamen, ki je eno najpomembnejših kiparskih del zgodnje renesanse. Večina reliefnih bronastih plošč na kamnu prikazuje življenje Janeza Krstnika. Duomo je poln dragocenosti, od Pinturicchievega živega cikla fresk do Pisanovih, Donatellovih in Michelangelovih kipov.

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Podatki iz Istat

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]