1125

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 11. stoletje - 12. stoletje - 13. stoletje
Desetletja: 1090.  1100.  1110.  - 1120. -  1130.  1140.  1150.
Leta: 1122 · 1123 · 1124 · 1125 · 1126 · 1127 · 1128
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1125 (MCXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Zamenjave na prestolih[uredi | uredi kodo]

Sarkofag rimsko-nemškega cesarja Henrika V. v katedrali v Speyerju
  • 23. maj - Po smrti rimsko-nemški cesarja Henrika V. je za novega cesarja izvoljen njegov dotedanji politični oponent saksonski vojvoda Lotar Supplinburški. Henrik razen nezakonske hčere, ki pa seveda ni prišla v veljavo, ni imel drugih otrok. Izvolitev Lotarja za SRC cesarja je začetek niza konfliktov s švabskim vojvodom Frederikom II., ki je Henrikov bratranec v drugem kolenu.
  • Po smrti švedskega kralja Ingeja Mlajšega se Švedska razdeli na dva dela. Na jugu prevzame oblast bratranec Magnus Močni, na severu njegov oponent Ragnvald Knaphövde. O obeh obstajajo zgolj fragmenti zapisov.
  • Po smrt boulognskega grofa in enega od voditeljev prvega križarskega pohoda, grofijo Boulogno podedujeta njegova hči Matilda in njen soprog grof Štefan Bloiški.

Evropa[uredi | uredi kodo]

  • Toskana: Firence si priključi sosednji komuno Fiesole.
  • Siena postane neodvisna komuna, vendar še ostaja pod močnim vplivom škofove oblasti.
  • Benečani oplenijo nekaj bizantinskih otokov v Egejskem morju (Rodos, Samos, Lesbos Ios).
  • Saracenski pirati oplenijo provansalsko mesto Antibes in pa priobalno otočje Lérins, na katerem se nahaja samostan.
  • Prvi semenj na Portugalskem v kraju Ponte de Lima. Portugalska je v 12. stoletju še pretežno ekonomsko razdrobljena na samozadostna fevdna gospostva.
  • Tvegan plenilski pohod aragonskega kralja Alfonza I. globoko na sovražno ozemlje almoravidske Andaluzije. V Granadi osvobodi veliko število krščanskih sužnjev in poskušal nastaviti marionetnega vladarja. Almoravidi se na to invazijo niso odzvali, saj so bili zaposleni z mahdijsko revolucijo Almohadov v Afriki.
  • Albert iz Aachna začne s pisanjem obsežnega dela Historia Hierosolymitanae expeditionis o zgodovini prvega križarskega pohoda in osvajanju Svete dežele.

Ostalo po svetu[uredi | uredi kodo]

  • 11. junijBitka pri Azazu: koalicija križarski držav, ki jo vodi Baldvin II., odložujoče porazi Seldžuke iz emiratov Alepa in Mosula.
  • november - Konec dinastije Liao: tunguški Džurčeni iz dinastije Jin zavzamejo še zadnjo oporišče kitanske dinastije Liao v pustinji Ordos.↓
  • → Kitanski general Yelü Dashiosnuje dinastijo Zahodni Liao, bolj znano kot Karakitanski kanat, se z ostankom premagane vojske (okoli 10.000 konj) začne umakati proti zahodu izven dosega dinastije Jin.↓
  • → Med dinastijo Jin in (šibkejšo) dinastijo Song sledijo nova pogajanja za prevzem vojnega izplena dinastije Liao. Songi dobijo zgolj malenkost in skupaj s tributarno obvezo, da nadaljujejo z izplačevanjem v svili in srebru cesarstvu Jin, kakor so bili letno izplačevali Liau.
  • Ker si Songi vzamejo večji delež mest poraženega Liaa, kot jim ta pripada, jim Jini napovedo vojno, ki ujame Songe povsem nepripravljene. 1126
  • Zaključena je zbirka čan budističnih koanov »Zapisi z Modre stene«.

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]