1190

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 11. stoletje - 12. stoletje - 13. stoletje
Desetletja: 1160.  1170.  1180.  - 1190. -  1200.  1210.  1220.
Leta: 1187 · 1188 · 1189 · 1190 · 1191 · 1192 · 1193
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1190 (MCXC) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Tretja križarska vojna[uredi | uredi kodo]

Cesar Barbarossa utone v reki Salef. Iz Saške kronike.

Konec poti Friderika I. Barbarosse[uredi | uredi kodo]

  • 18. maj - Bitka pri Ikoniumu - Ikonijski Seldžuki Sultanata Rum so za cesarja Barbarosso preveč nadležni, zato zavzame njihovo prestolnico Ikonium in zajame številne talce.
    • Poraz Seldžukov močno vznemiri Saladina, ki umakne glavnino vojske izpred Akke, da bi se na severu spopadel z Barbarosso, preden bi se le-ta združil z glavnino križarjev.
  • 10. junij - Saladinovi strahovi postanejo odvečni, ko cesar Friderik I. Barbarossa utone med prečkanjem reke Salef v Armenski Kikliji. Novi nemški kralj postane njegov najstarejši sin Henrik VI.
  • junij-oktober → V stanju popolne zmede razpade struktura nemške vojske, ponovno se okrepijo napadi Seldžukov in do Akkona nazadnje prispe zgolj okoli 5.000 križarjev, ki jih vodita Barbarossin sin vojvoda Friderik VI. Švabski in madžarski princ Geza Mlajši.
  • 1. avgust - V Antiohiji se konča pot holandskega grofa Florijana III.. Nasledi ga sin Dirk VII.

Rihard Levjesrčni in Filip II.[uredi | uredi kodo]

  • Kljub razglasu kralja Riharda, da je jude treba pustiti na miru, se pogromi nadaljujejo še v ostalih angleških mestih.↓
  • 16. marec → Najhujši pogrom nad judi se zgodi v mestu York. Judje se znajdejo z družinami ujeti v stražnem stolpu, ki ga oblega fanatična krščanska drhal. Raje, kot da bi se predali, nekaj sto judov stori skupinski samomor.
  • maj, junij - Šele potem, ko je na vodilne položaje namestil njemu uslužne ljudi, se Rihard končno odpravi na križarski pohod.
  • 2. julij - Angleški in francoski križarji se združijo v Vézelayju ter gredo od tam skupaj do Lyona, ker se ločijo. Francozi pod vodstvom Filipa II. jo uberejo čez Alpe do Genove, Angleži pod vodstvom Riharda Levjesrčnega pa do Marseilla. Oboji se vkrcajo na ladje in potem prezimijo v Messini na Siciliji.↓
  • → Na Siciliji Rihard osvobodi svojo sestro in kraljico-vdovo Ivano Angleško, ki jo je zaprl novi sicilski kralj Tankred.
  • 4. oktober - Prebivalci Messine se upro zaradi Rihardovega vmešavanja v notranjo politiko. Rihard mesto zavzame in ga napravi za bazo angleške vojske. 1191
Geopolitični položaj v Levantu, 1190.

Zamorje[uredi | uredi kodo]

Ostalo[uredi | uredi kodo]

Več imen: nemški viteški red, tevtonski vitezi, križniki. Črn križ na belem pregrinjalu.

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Opomba[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Krajše imenovan: Tevtonski viteški red, tevtonski vitezi, nemški viteški red, križniki. Leta 1237 se je Tevtonskemu redu pridružil Red bratov meča, ki je z novim imenom Livonski red postal avtonomen del Tevtonskega reda. Deloval je predvsem po današnji Estoniji in Latviji. V navajanju dogodkov je uporabljeno splošno in krajše poimenovanje križniki, razen kadar gre za dogodke, ki so povezani z Livonskim redom. V tem primeru je pod dogodkom posameznega leta imenovan zgolj slednji, ki pa je organizacijsko del nadrejenega Tevtonskega viteškega reda.
  2. ^ Iz grofije Hainault, izgovorjeno [ɛno].

Glej tudi[uredi | uredi kodo]