1190

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 11. stoletje - 12. stoletje - 13. stoletje
Desetletja: 1160.  1170.  1180.  - 1190. -  1200.  1210.  1220.
Leta: 1187 · 1188 · 1189 · 1190 · 1191 · 1192 · 1193
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1190 (MCXC) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Tretja križarska vojna[uredi | uredi kodo]

Cesar Barbarossa utone v reki Salef. Iz Saške kronike.

Konec poti Friderika I. Barbarosse[uredi | uredi kodo]

  • 18. maj - Bitka pri Ikoniumu - Ikonijski Seldžuki Sultanata Rum so za cesarja Barbarosso preveč nadležni, zato zavzame njihovo prestolnico Ikonium in zajame številne talce.
    • Poraz Seldžukov močno vznemiri Saladina, ki umakne glavnino vojske izpred Akke, da bi se na severu spopadel z Barbarosso, preden bi se le-ta združil z glavnino križarjev.
  • 10. junij - Saladinovi strahovi postanejo odvečni, ko cesar Friderik I. Barbarossa utone med prečkanjem reke Salef v Armenski Kikliji. Novi nemški kralj postane njegov najstarejši sin Henrik VI.
  • junij-oktober → V stanju popolne zmede razpade struktura nemške vojske, ponovno se okrepijo napadi Seldžukov in do Akkona nazadnje prispe zgolj okoli 5.000 križarjev, ki jih vodita Barbarossin sin vojvoda Friderik VI. Švabski in madžarski princ Geza Mlajši.
  • 1. avgust - V Antiohiji se konča pot holandskega grofa Florijana III.. Nasledi ga sin Dirk VII.

Rihard Levjesrčni in Filip II.[uredi | uredi kodo]

  • Kljub razglasu kralja Riharda, da je jude treba pustiti na miru, se pogromi nadaljujejo še v ostalih angleških mestih.↓
  • 16. marec → Najhujši pogrom nad judi se zgodi v mestu York. Judje se znajdejo z družinami ujeti v stražnem stolpu, ki ga oblega fanatična krščanska drhal. Raje, kot da bi se predali, nekaj sto judov stori skupinski samomor.
  • maj, junij - Šele potem, ko je na vodilne položaje namestil njemu uslužne ljudi, se Rihard končno odpravi na križarski pohod.
  • 2. julij - Angleški in francoski križarji se združijo v Vézelayju ter gredo od tam skupaj do Lyona, ker se ločijo. Francozi pod vodstvom Filipa II. jo uberejo čez Alpe do Genove, Angleži pod vodstvom Riharda Levjesrčnega pa do Marseilla. Oboji se vkrcajo na ladje in potem prezimijo v Messini na Siciliji.↓
  • → Na Siciliji Rihard osvobodi svojo sestro in kraljico-vdovo Ivano Angleško, ki jo je zaprl novi sicilski kralj Tankred.
  • 4. oktober - Prebivalci Messine se upro zaradi Rihardovega vmešavanja v notranjo politiko. Rihard mesto zavzame in ga napravi za bazo angleške vojske. 1191
Geopolitični položaj v Levantu, 1190.

Zamorje[uredi | uredi kodo]

  • 5. maj - Pomladi se ponovno okrepi dotok križarjev in materiala za gradnjo oblegovalnih naprav. Vse nove naprave uniči Saladinova vojska.
  • 19. maj - Saladinova protiofenziva na križarski kamp pred Akkonom, ki traja osem dni. Ponovno status quo.
  • julij - Saladin onemogoči oskrbovanje križarjev, ki oblegajo Akkon. V križarskem taboru se zato razmahne epidemija. Podobno nezdrave razmere so tudi v Tiru.
  • 25. julij → Ena prvih žrtev epidemije je kraljica Sibila Jeruzalemska, ki premine v Tiru skupaj s hčerkama. Prestol po novem pripade njeni polsestri Izabeli, vendar se vdovec Gvido Lusignanski noče odpovedati prestolu.↓
  • → Papeški legat je razveljavil zakon med Izabelo in njenim soprogom Humfrejem IV. Toronškim.
  • 13. september - V Antiohiji umre zaradi mrzlice badenski mejni grof Herman IV.. Nasledi ga sin Herman V..
  • 16. oktober - Med obleganjem Akkona huje zboli tudi turinški mejni grof Ludvik III.. Med vračanjem v domovino umre na Cipru. Nasledi ga brat Herman I.
  • 24. november - Poroka med jeruzalemsko kraljico Izabelo in Konradom Montferraškim. Konrad je sicer bil že poročen s sestro bizantinskega cesarja Izaka II. Angela, ki je še živela, zato so se pojavile obtožbe o bigamiji.
  • 19. december - Ustanovitev Tevtonskih vitezov med obleganjem Akkona. Prvo bazo je predstavljala poljska bolnišnica, ki so jo postavili nemški vitezi iz Bremna in Lübecka.

Ostalo[uredi | uredi kodo]

Več imen: nemški viteški red, tevtonski vitezi, križniki. Črn križ na belem pregrinjalu.

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Opomba[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Iz grofije Hainault, izgovorjeno [ɛno].

Glej tudi[uredi | uredi kodo]