1264

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 12. stoletje - 13. stoletje - 14. stoletje
Desetletja: 1230.  1240.  1250.  - 1260. -  1270.  1280.  1290.
Leta: 1261 · 1262 · 1263 · 1264 · 1265 · 1266 · 1267
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1264 (MCCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Slovenija[uredi | uredi kodo]

Konec državljanske vojne in enotnosti Mongolskega imperija[uredi | uredi kodo]

  • 21. avgust - Konec Tolujske državljanske vojne: Arikbek brezpogojno kapitulira in prizna svojega starejšega brata Kublajkana za novega mongolskega vrhovnega kana. Kublajkan da Arikbeka za eno leto zapreti in medtem izvede med njegovimi privrženci čistko ter tako Arikbeka politično osami.↓
  • →Kublajkan skliče nov kurultaj in nanj povabi Berkeja iz Zlate horde in Hulaguja iz Ilkanata, ki pa se plemenske skupščine navkljub poprejšnjim obljubam zaradi medsebojnih sovražnosti ne udeležita. Do sklica in izvedbe novega kurultaja tako ne pride več, kar je nadaljni korak v postopnem razpadu enotnega Mongolskega imperija. 1265
  • Kublajkan preseli prestolnico iz Xanaduja, ki je njegov apoletna rezidenca, v Dadu, današnji Peking.
  • Čagatajski kan Alguj, ki je priznal Kublajkana, pustoši po ozemljih povzpetnika Kaiduja. Le-ta je primoran skleniti zavezništvo z Berkejem. Kaidu, ki pripada Ögedejevemu klanu, s tem postane najresnejša ovira Kublajkanovim ambicijam v osrednji Aziji.
  • Mongoli začno razširjati oblast na Sahalin. Ker gre za manjšo trgovsko ekspedicijo, se širi mongolska oblast nad sahalinskimi plemeni počasneje, kot bi se sicer. 1308

Druga baronska vojna[uredi | uredi kodo]

  • 23. januar - V arbitraži, v kateri sta si stranki v sporu (kralj Henrik III. in uporni baroni) izbrali za arbitra francoskega kralja Ludvika IX., se le-ta odloči v korist kralja Henrika III. in rojalistov. Izzid spora je nesprejemljiv za uporne barone, ki začnejo vojno. Rojaliste na drugi strani vodi angleški kronski princ Edvard Dolgokraki, upornike 6. grof Leicestra Simon Montforški.
Simon Montforški, 6. grof Leicestra je odigral ključno vlogo pri začetkih parlamentarne demokracije.
  • Simon Montforški in Gilbert de Clare[1] pomorita Jude in s tem uničita judovski skupnosti: prvi v Leicesteru, drugi v Canterburyju.
  • 14. maj - Bitka pri Lewesu: prepričljiva zmaga baronov proti rojalistom. Henrik III. se v boju preveč izpostavi, medtem ko se njegov sin Edvard, misleč, da je že izboril zmago, preveč oddalji od glavnine. Baroni Henrika III. ujamejo in ga prisilijo, da s podpisom vnaprej pripravljenega edikta obnovi Oxfordska določila in prenese vladarska pooblastila na voditelja upornikov Simona Montforškega. Da ne bi kralj storil kakšne neumnosti, za talca pridržijo sina Edvarda.
  • Novi, de facto diktator Simon Montforški oblikuje triumvirat še z Gilbertom de Clarom in škofom Chinchesterja. Triumvirat ni kos zastavljenim nalogam: prazna zakladnica, zadolženost, klavrno stanje v kraljevi vojski in grožnja invazije iz Francije.
  • 12.-15. avgust - Mir v Canterburyju: triumvirat baronov še zaostri svoje ravnanje do kralja in kronskega princa, ki je primoran kapitulirati zahtevam, da se triumvirat obdrži še v njegovo vladavino, dokler ne bodo uresničene vse zahteve baronov. Ker so zahteve do angleškega kralja ponižujoče , francoski kralj Ludvik IX. zagrozi, da bo interveniral v Angliji.
  • 20. oktober - Papež Klemen IV. izobči uporne barone.
  • november - Konec triumvirata: Gilbert de Clare, ki očita Simonu Montforškemu samodrštvo, prestopi v rojalistični tabor. 1265
  • 14. december - Sklic Montforškega parlamenta. Simon Montforški vztraja, da se iz vsake grofije ali mesta izvolita dva predstavnika, ki potem zastopata svoj okraj v parlamentu. Volilna pravica je zagotovljena vsem, ki imajo vsaj 40 šilingov letnega prihodka. 1265

Ostalo[uredi | uredi kodo]

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Gilbert de Clare (1243-1295), 6. grof Herefroda, 7. grof Gloucesterja
  2. ^ muslimanskih Mavrov
  3. ^ Livonskimi vitezi na severu v Estoniji in Križniki na jugu v Prusiji
  4. ^ 1247-1264
  5. ^ nem Herzogtum (Landgrafschaft) Thüringen
  6. ^ Landgrafschaft Hessen

Glej tudi[uredi | uredi kodo]