Sveto rešnje telo in kri

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Telovo
Telovo
Monštranca z Najsvetejšim
Uradno ime Festum Corporis et Sanguinis Christi
Druga imena Telovo
Praznujejo ga anglikanska skupnost
Rimskokatoliška cerkev
nekateri luteranci
starokatoličani
Liturgical Color bela
Vrsta Krščanstvo
Pomen Zunanja proslava presvete evharistije
Začetek četrtek po nedelji Svete Trojice
Konec nedelja po prazniku Svete Trojice
Datum četrtek po prazniku Svete Trojice
Praznovanja sveta maša, procesija, blagoslov z Najsvetejšim, ljudski običaji
Obeležitve goreča sveča, cvetje, monštranca, štirje oltarji
Sorodni prazniki Veliki četrtek,
Srce Jezusovo
Velika noč

Sveto rešnje telo in kri (tudi samo Sveto rešnje telo ali kratko Telôvo) je katoliški praznik, posvečen češčenju Najsvetejšega - evharistije.

Opis[uredi | uredi kodo]

Telovska procesija

Praznik svetega rešnjega telesa se tradicionalno praznuje na prvi četrtek po nedelji Svete Trojice. Ker je to v številnih državah delovni dan, se čaščenje s procesijo vedno pogosteje prestavlja na prvo naslednjo nedeljo (Telovo je prost dan v Avstriji in na Hrvaškem ter delih Nemčije).

Za ustanovitev praznika ima največ zaslug sveta Julija Lieška, ki je imela vizije, v katerih jo je Bog nagovarjal, da je treba ustanoviti tak praznik. Le-tega je v lokalnem merilu potrdil lieški škof leta 1246. Po Julijini smrti je njeno delo nadaljevala blažena Eva Lieška in leta 1264 je papež Urban IV. (ki je bil prej lieški naddiakon) v buli Transiturus uradno razglasil praznik svetega rešnjega telesa in krvi.

Bistvo praznika je čaščenje posvečene hostije. Po krščanskem verovanju se hostija in vino pri evharističnem obredu na skrivnosten način spremenita v Jezusovo telo in kri - tako, da materialno ostaneta kruh in vino, v substancialnem pomenu pa postaneta Jezusovo telo in kri. Posvečena hostija zato pomeni realno Jezusovo navzočnost in zato kristjanom predstavlja Najsvetejše. Kljub temu kristjani prej niso čutili potrebe po tem, da bi hostijo častili - Jezus je naročil: »Jejte od tega vsi«, ne pa »častite to vsi«. Zato je čaščenje svetega rešnjega telesa v začetku spremljelo nezaupanje. Praznik je še zdaj omejen na Rimskokatoliško Cerkev, na nekatere od vzhodnih katoliških Cerkva, Anglikansko Cerkev in Starokatoliško Cerkev.

Praznovanje svetega rešnjega telesa je tradicionalno povezano s slovesno telôvsko procesijo, ki pa je bila v Sloveniji v času SFRJ skoraj povsod prepovedana. V nekaterih krajih so zdaj obnovili tradicijo, drugod pa izvajajo procesijo le v simbolični obliki (kratek sprehod po cerkvi ali po cerkvenem dvorišču).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Paul Sérusier, 1894: Priprava na telovsko procesijo v Châteauneuf-du-Faou