Marija Božja mati

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Marija, upodobljena kot Naša Gospa iz Guadalupe

Marija Božja mati je naziv, ki ga uporabljajo kristjani, kadar hočejo poudariti, da je Marija rodila Jezusa, ki je bil hkrati človek in tudi Bog. Praznik Marije Božje matere obhaja Rimskokatoliška cerkev na prvi dan v letu 1. januarja.

Pomen naziva Bogorodnica[uredi | uredi kodo]

Naziv Božja mati (grško Θεοτόκος [Theotókos]) je bil prvič uradno objavljen na ekumenskem koncilu v Efezu leta 431, neuradno pa se je ta naziv pojavljal že prej. Na koncilu so hoteli s tem nazivom poudariti, da je Marija tudi mati Jezusa-Boga in ne samo mati Jezusa-človeka (kot je trdil Nestorij). Po nauku, ki je bil uradno potrjen na koncilu, sta namreč Jezusova človeška in Božja narava neločljivo povezani. Jezus je bil v duhovnem smislu rojen že pred začetkom časa iz Boga Očeta in je pravi Bog Sin, v telesnem smislu pa je bil rojen iz Device Marije in zato Marija zasluži naziv Božja mati.

Mater Dei je latinsko ime za slovenski naziv Mati Božja; nanaša se na Devico Marijo. V grščini se glasi Θεοτόκος Theotókos; v staroslovanščini, v sodobnih slovanskih jezikih kot so hrvaščina, srbščina, ruščina in drugi, pa Bogorodica, to pomeni: »Ona je rodila Boga«. Slovenska inačica, ki pa ni v širši uporabi, je Bogorodnica.[1]

Mati Božja in druge dogme o Mariji[uredi | uredi kodo]

Na koncu Drugega vatikanskega koncila je papež Pavel VI. razglasil Marijo za Mater Cerkve.[2] Versko resnico o Materi Božji je razglasil Efeški koncil 1. januarja 431. Na Kalcedonskem koncilu leta 451so zavrnili monofizitizem (nauk, da ima Kristus samo eno naravo) in podrobneje razdelali nauk o dveh naravah Jezusa Kristusa, ki je pravi Bog (ima Božjo naravo) in pravi človek (ima človeško naravo). Devica Marija torej ni rodila samo Boga, ampak tudi človeka. Marija torej ni le Bogorodnica, ampak tudi Kristorodnica (grško Χριστοτόκος Hristotókos). Marija je spočeta brez madeža izvirnega greha. To versko resnico je slovesno razglasil papež blaženi Pij IX. 8. decembra 1854. Štiri leta po tem so se začela Marijina prikazovanja v Lurdu, kjer je ta resnica prišla do izraza.[3] Versko resnico o Marijinem vnebovzetju je razglasil papež Pij XII. 15. avgusta 1950.

Kaj vsebuje dogma: Marija je Božja Mati?[uredi | uredi kodo]

V Credu (apostolski veroizpovedi) izpoveduje Cerkev o Božjem Sinu, da je „rojen iz Marije Device”. Kot mati Božjega Sina je Marija Mati Boga. Vesoljni cerkveni zbor v Efezu (431) uči, da je Emanuel (Kristus) resnično Bog in da je torej presveta Devica resnično Mati Božja. Ona je rodila telo Boga, ko je Sin Očeta postal človek (grško Λογος Logos - Beseda) po Svetem Duhu.[4] Naslednji koncili ponavljajo in jasneje razlagajo ta nauk.[5]


Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Ta termin sta vpeljala v cerkveni jezik in ga uporabljala v bogoslužju sveta brata, slovanska apostola in sozavetnika Evrope Ciril in Metod
  2. ^ Ta koncil je bil koncil prenove. Glavni namen mu je bil, da se Cerkev posodobi, podanašnji. Papež blaženi Janez XXIII. je rad uporabljal italijansko besedo »aggiornamento« - »podanašnjenje«. Želel je tudi pospešiti ekumenizem in delo za zedinjenje kristjanvo. Ni imel namena razglašati dogem, in torej tudi ta naziv ni dogma.
  3. ^ To je edini papež, ki je razglasil še eno dogmo: na Prvem vatikanskem koncilu versko resnico o papeževi nezmotljivosti, kadar »ex cathedra« uči verske in nravne resnice
  4. ^ Denz. 113.
  5. ^ Denz. 148, 218, 290.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]