Zlata horda

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Алтан Орд
Altan Ord
Altın Urda
Zlata horda

1240–1502
Zlata horda (zeleno) okoli 1300
Glavno mesto Saraj Batu
Jeziki mongolski in turški jeziki
Religija šamanizem, pozneje islam
Vlada monarhija
kan
 -  1226-1280 Orda kan (Bela horda)
 -  1242-1255 Batu kan (Modra horda)
 -  1379-1395 Toktamiš
 -  1435-1459 Kučuk Mohamed (Velika horda)
 -  1481-1499 Murtada
Zakonodajno telo kurultaj
Zgodovinsko obdobje pozni srednji vek
 -  mongolska invazija prostora današnje Rusije 1240
 -  združitev modre in bele horde 1379
 -  razpad v veliko hordo 1466
 -  Krimski kanat si podredi zadnje ostanke 1502
Predhodnik
Naslednik
Mongolsko cesarstvo
Krimski kanat
Kasimski kanat
Kazanski kanat
Kazaški kanat
Uzbeški kanat
Astrahanski kanat
Sibirski kanat

Zlata horda je bil mongolski kanat na področju današnje južne Rusije, Ukrajine, Kazahstana in tudi Kavkaza (po sporu z Mongolskim cesarstvom so leta 1240 izgubili Kavkaz). Ime izhaja iz stepskih predstav o straneh neba: sever-črna, jug-rdeča, zahod-bela, vzhod-modra in vmes zlata.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Leta 1236 so Mongoli začeli svoj pohod proti Evropi. Podvržejo si povolške Bolgare, v letih 1237/38 pa še ruske kneze. Smrt velikega kana Uz Bega je rešila Evropo pred mongolskim vdorom, saj se je horda vrnila v Azijo na izvolitev novega kana. Smrt je tudi razdelila hordo na dva dela: en del je tedaj vdrl na Ogrsko in tam zmagal, drugi del pa plenil po Poljskem in premagal cesarsko-poljsko vojsko. Po vrnitvi v Azijo nove ekspanzije ni bilo, a Mongoli so terjali davke iz novoosvojenih držav. Pozneje so izgubili moč v Rusiji in se leta 1502 umaknili. Pred tem so opravili še številne pohode proti njej.

Splošno[uredi | uredi kodo]

Prebivalstvo so sestavljali Mongoli in kipčaško-turška ljudstva. Pozneje so prevladovali Kipčaki, čeprav so bili Mongoli pomembnejši. Hordi je vladal kan, ki so ga izvolili.