Zlata horda
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Zlata horda je bil mongolski kanat na področju današnje južne Rusije, Ukrajine, Kazahstana in tudi Kavkaza (po sporu z Mongolskim cesarstvom so leta 1240 izgubili Kavkaz). Ime izhaja iz stepskih predstav o straneh neba: sever-črna, jug-rdeča, zahod-bela, vzhod-modra in vmes zlata.
[uredi] Zgodovina
Leta 1236 so Mongoli začeli svoj pohod proti Evropi. Podvržejo si povolške Bolgare, v letih 1237/38 pa še ruske kneze in s tem Moskovsko kneževino. Smrt velikega kana Ugedeja je rešila Evropo pred mongolskim vdorom, saj se je horda vrnila v Azijo na izvolitev novega kana. Smrt je tudi razdelila hordo na dva dela: en del je tedaj vdrl na Ogrsko in tam zmagal, drugi del pa plenil po Poljskem in premagal cesarsko-poljsko vojsko. Po vrnitvi v Azijo nove ekspanzije ni bilo, a Mongoli so terjali davke iz novoosvojenih držav. Pozneje so izgubili moč v Rusiji in se leta 1502 umaknili. Pred tem so opravili še številne pohode proti njej.
[uredi] Splošno
Prebivalstvo so sestavljali Mongoli in kipčaško-turška ljudstva. Pozneje so prevladovali Kipčaki, čeprav so bili Mongoli pomembnejši. Hordi je vladal kan, ki so ga izvolili.
