Turščina
 |
Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. |
| Túrščina - Türkçe | |
|---|---|
| Države: | Turčija, Ciper, Bolgarija, Nemčija, Grčija, Kosovo, Makedonija, Romunija, Srbija |
| Govorni predeli: | Turčija, Ciper, Balkan, Kavkaz |
| Skupaj govorcev: | 50 - 65 milijonov |
| Na svetu: | 19 |
| Rodovna razvrstitev: |
altajski |
| Uradni položaj | |
| Uradni jezik: | Turčija, Ciper, Kosovo, Makedonija1 1 samo v občinah kjer obstaja določen procent Turško govorečega prebivalstva. |
| Usklajuje: | |
| Jezikovni kodi | |
| ISO 639-1 | tr |
| ISO 639-2 | tur |
| SIL | TRK |
Túrščina (turško Türkçe) je altajski jezik, ki ga govorijo predvsem v Turčiji in v manjšinah v Bolgariji, Makedoniji, in na Cipru, ter več milijonov emigrantov v Zahodni Evropi.
Turški besedni zaklad [uredi]
Turški besedni zaklad je precej mešan, poleg izvirno turških je veliko prevzetih besed iz perzijščine in arabščine. Danes se rabita pogosto vzporedno dva izraza za isti pomen, tako v uradnem jeziku, kakor v pogovornem. Večina prevzetih besed iz arabščine in perzijščine je še vedno v rabi, čeprav so se določene novotvorbe prijele in so zdaj v splošni rabi kot
okul 'šola' < okumak 'brati' + fr. école 'šola' namesto arabsko mektep.
V turščini so moderni izrazi prevzeti predvsem iz francoščine in italijanščine.
sigara "cigara" < fr. cigare
sigorta "zavarovanje" < benečansko sicurtà
koleksiyon "kolekcija" < fr. collection
kolej "kolegij, visoka šola" < fr. collège
Celo kakšna beseda slovanskega izvora se najde, kakor npr. "kıral" ali "kral"(kralj).
Turški črkopis [uredi]
Po razpadu osmanskega carstva se je pod predsednikom Atatürkom prebudila narodna zavest, ki se opira na turške korenine in ne na islamsko-arabsko dediščino. Politični preobrat je privedel leta 1928 tudi do uvedbe latinice.
Turški črkopis zajema 29 črk:
a b c ç d e f g ğ h ı i j k l m n o ö p r s ş t u ü v y z
Glej tudi [uredi]
 |
Poglejte si besedo turščina al Turščina v Wikislovarju, prostem slovarju. |
