Ukrajinščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ukrajinščina
українська мова
ukrayins'ka mova
Izgovorjava ukrɑˈjɪɲsʲkɑ ˈmɔwɑ
Materni jezik Ukrajina
Etničnost Ukrajinci
Število maternih govorcev 37,4 milijonov  (2007)[1]
Jezikovna družina
Zgodnejše oblike
Pisava cirilica (ukrajinska abeceda)
ukrajinska Braillova pisava
Uradni status
Uradni jezik
Priznani manjšinski jezik
Regulator National Academy of Sciences of Ukraine: Institute for the Ukrainian Language, Ukrainian language-information fund, Potebnya Institute of Language Studies
Jezikovne kode
ISO 639-1 uk
ISO 639-2 ukr
ISO 639-3 ukr
Linguasphere 53-AAA-ed < 53-AAA-e
(variacije: 53-AAA-eda to 53-AAA-edq)
Ukrainians en.svg
Ukrajinščina in Ukrajinci s sosedi v zgodnjem 20.stoletju.
Ta članek vsebuje IPA sistem zapisa glasov v črkovni obliki. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Ukrajínščina je vzhodnoslovanski jezik s številnimi zahodnoslovanskimi vplivi (predvsem poljščine). Še najbolj se je ohranil v skrajnih zahodnih predelih današnje Ukrajine, ki jih je Sovjetska zveza zasedla šele po 2. svetovni vojni. Ohranil se je tudi med ukrajinskimi izseljenci, posebej v Kanadi.

Ruski pritiski za ukinitev ukrajinskega jezika izvirajo že iz časov carske Rusije, vendar niso bili tako učinkoviti kot v Belorusiji. Pod Stalinom so poskušali tudi ukiniti črko 'ґ' (ki je sicer redka), kar je morda razlog, da te črke ni v ciriličnem kodnem naboru ISO 8859-5. Jezik se precej razlikuje od ruščine in dobri neruski govorci ruščine ga težko razumejo.

Abeceda[uredi | uredi kodo]

Ukrajinščina se zapisuje v cirilici:

Velika črka Mala črka Izgovorjava
А а a
Б б b
В в v
Г г h
Ґ ґ g
Д д d
Е е e
Є є je
Ж ж ž
З з z
І і i
Ї ї ji
И и y - trdi i (IPA ɪ)
Й й j
К к k
Л л l
М м m
Н н n
О о o
П п p
Р р r
С с s
Т т t
У у u
Ф ф f
Х х kh
Ц ц c
Ч ч č
Ш ш š
Щ щ šč
Ь ь mehki znak
Ю ю ju
Я я ja

Pravila za prečrkovanje v slovenščino[uredi | uredi kodo]

Za prečrkovanje uporabljamo abecedno tabelo (zgoraj). Razvidna je razlika med vzhodno (ukrajinščina, ruščina, bolgarščina) in srbsko oz. črnogorsko in makedonsko cirilico. V vzhodni cirilici ločimo mehke in trde samoglasnike; mehka samoglasnika (i, e) že implicirata izgovor kot "ji" ali "je", pri trdih samoglasnikih (a, o, u) pa za označevanje glasov ja, jo, ju uporabljajo posebne črke (glej zgoraj v tabeli). Črko za naš "j" (й) zaradi navedenih pravil uporabljajo poredko. Srbščina in makedonščina se ravna po Karadžićevem sistemu[4].

Problem pri prečrkovanju so fonemi, za katere v slovenščini nimamo niti približka. To so "trdi i" ter razlikovanje med mehkejšim in tršim (bolj aspiriranim) glasovi, ki so med g in h oziroma kh . V doslednem prečrkovanju uporabimo tabelo kot zgoraj (glej tudi [5]).

Domačenje in ustaljena pisave[uredi | uredi kodo]

Pri prečrkovanju z domačenjem se izognemo zapisu za glasove, ki jih slovenščina ne pozna: y (trdi i) zamenjamo z i (namesto natančnega Kyjiv kar Kijiv oziroma po ruskem Kijev); ne ponavljamo soglasnikov (namesto Vynnycja kar Vinica), ne pišemo kh ampak kar h.

V več primerih za ukrajinska imena uporabljamo bolj udomačeno pisavo po ruskem vzoru: Kijev, Lvov, Harkov, Lugansk, Černobil, Zaporožje.


Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Nationalencyklopedin "Världens 100 största språk 2007" The World's 100 Largest Languages in 2007
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 "List of declarations made with respect to treaty No. 148 (Status as of: 21/9/2011)". Council of Europe. Pridobljeno dne 2012-05-22. 
  3. ^ "National Minorities Policy of the Government of the Czech Republic". Vlada.cz. Pridobljeno dne 2012-05-22. 
  4. ^ Vuk Karadžić je za srbščino vpeljal črko j, tako kot v latinici in z njo piše glasove: ja, jo,ju, za mehčane soglasnike pa je vpeljal posebne znake (lj, nj) ter posebne znake za mehke in trde foneme v srbščini: dž - dj in č - ć. Črnogorska in makedonska jezikovna praksa sta privzeli Karadžićev sistem, katerega prednost je tudi enostavno prečrkovanje v latinico.
  5. ^ Slovenski pravopis, Pravila; točka 1114 Ukrajinska pisava, ZRC-SAZU 2001

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]