Črnogorski jezik (crnogorski jezik, v drugih tujih jezikih, kot napr.: angleško Montenegrin language, ali nemško Montenegrische Sprache) je ime ijekavsko-štokavske različice osrednjega južnoslovanskega jezikovnega diasistema, ki se govori v Črni gori.
Po ustavi iz leta 1992 je uradni jezik Črne gore opredeljen kot srbski jezik ijekavske standardne različice, po osamosvojitvi Črne gore leta 2006 pa potekajo polemike o uveljavitvi črnogorščine kot samostojnega jezika. Po ustavi, ki je bila sprejeta 19. oktobra 2007, je uradni jezik v Črni gori črnogorščina.[2]
Mnogo Srbov in Črnogorcev nasprotuje črnogorščini, češ da med srbščino in črnogorščino ni veliko razlik, torej da črnogorski jezik ne obstaja, temveč le črnogorsko narečje.
Črnogorski jezik ima dve pisavi, latinico in cirilico. Po črnogorskem pravopisu imata obe enakovreden položaj.[3] v vsaki od pisav je 32 črk.
| Latinica |
| Aa |
Bb |
Cc |
Čč |
Ćć |
Dd |
Dždž |
Đđ |
Ee |
Ff |
Gg |
Hh |
Ii |
Jj |
Kk |
Ll |
Lj lj |
Mm |
Nn |
Nj nj |
Oo |
Pp |
Rr |
Ss |
Šš |
Śś |
Tt |
Uu |
Vv |
Zz |
Žž |
Źź |
| Cirilica |
| Аа |
Бб |
Вв |
Гг |
Дд |
Ђђ |
Ее |
Жж |
Зз |
З́ з́ |
Ии |
Јј |
Кк |
Лл |
Љљ |
Мм |
Нн |
Њњ |
Оо |
Пп |
Рр |
Сс |
С́ с́ |
Тт |
Ћћ |
Уу |
Фф |
Хх |
Цц |
Чч |
Џџ |
Шш |
Primerjave s sorodnimi jeziki [uredi]
| črnogorsko |
srbsko |
slovensko |
| Śednik je dura' tri ure. |
Sastanak je trajao tri sata. |
Sestanek je trajal tri ure. |
| Biзin iźede koźetinu iz brondzina. |
Pas pojede kozije meso iz bronzane posude. |
Pes pojé kozje meso iz bronaste posode. |
| Metni kušin i lencun u koćetu. |
Stavi jastuk i čaršaf u krevet. |
Postavi blazino in odejo v posteljo. |
| Uljezi u kužinu i iz pašade uzmi pirun, uzmi pjat i metni ih na taulin. |
Uđi u kuhinju i iz escajga uzmi viljušku, uzmi tanjir i postavi ih na sto. |
Pojdi v kuhinjo in iz predalnika vzemi vilico, vzemi krožnik in jih postavi na mizo. |
| Uzeo škatulu furmina i žiže ne patiše. |
Uzeo kutiju šibica i neprestano ih pali. |
Vzel je škatlo vžigalic in neprestano jih vžiga. |
| črnogorsko |
srbsko in hrvaško |
slovensko |
| nijesam |
nisam |
nisem |
| tijeh |
tih |
teh |
| tijema |
tima |
tem |
| ovijeh |
ovih |
tistih |
| ovijema |
ovima |
tistim |
| črnogorsko |
srbsko |
hrvaško |
slovensko |
| đe |
gde |
gdje |
kje |
| đevojka |
devojka |
djevojka |
dekle |
| đeca |
deca |
djeca |
otroci |
| lećeti |
leteti |
letjeti |
leteti |
| ćerati |
terati |
tjerati |
priganjati |
| śedi |
sedi |
sjedi |
sedi |
| śekira |
sekira |
sjekira |
sekira |
| črnogorsko |
srbsko |
hrvaško |
slovensko |
| cklo |
staklo |
staklo |
steklo |
| đetić |
dečak |
dječak |
deček |
| koštanj |
kesten |
kesten |
kostanj |
| mrtac |
mrtvac |
mrtvac |
mrtvec |
| omraziti |
zamrzeti |
za mrziti |
sovražiti |
| śutra |
sutra |
sutra |
jutri |
| znaven |
poznat |
poznat |
poznan |
| črnogorsko |
srbsko |
hrvaško |
slovensko |
| izvanjac |
stranac |
stranac |
tujec |
| glib |
blato |
blato |
blato |
| cukar |
šećer |
šećer |
sladkor |
| oriz |
pirinač |
riža |
riž |
| razuriti |
srušiti |
srušiti |
zrušiti |
| črnogorsko |
srbsko |
hrvaško |
slovensko |
| kvalitada |
kvalitet |
kvaliteta |
kakovost |
| Austrijan |
Austrijanac |
Austrijanac |
Avstrijec |
| štimadur(ica)) |
procenitelj(ica) |
procjenitelj(ica) |
ocenitelj(ica) |
Viri in opombe [uredi]
