Črnogorščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Črnogorščina
Crnogorski, Црногорски
Izgovorjava tsr̩nǒɡorskiː
Materni jezik Črna gora[1]
Število maternih govorcev 22 % prebivalcev Črne gore, okoli 144.838 govorcev  (2003)[2]
Jezikovna družina
Uradni status
Uradni jezik Zastava Črne gore Črna gora
Regulator Board for Standardization of the Montenegrin Language
Jezikovne kode
ISO 639-1 ne obstaja (neuradno sr-ME)
ISO 639-3 srp [3]
Linguasphere del 53-AAA-g
Ta članek vsebuje IPA sistem zapisa glasov v črkovni obliki. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Črnogorski jezik (crnogorski jezik, v drugih tujih jezikih, kot napr.: angleško Montenegrin language, ali nemško Montenegrische Sprache) je ime ijekavsko-štokavske variante osrednjega južnoslovanskega jezika znanega kot srbohrvaščina, ki se govori v Črni gori.[4]

Po ustavi iz leta 1992 je uradni jezik Črne gore opredeljen kot srbski jezik ijekavske standardne različice, po osamosvojitvi Črne gore leta 2006 pa potekajo polemike o uveljavitvi črnogorščine kot samostojnega jezika. Po ustavi, ki je bila sprejeta 19. oktobra 2007, je uradni jezik v Črni gori črnogorščina.[5]

Mnogo Srbov in Črnogorcev nasprotuje črnogorščini, češ da med srbščino in črnogorščino ni veliko razlik, torej da črnogorski jezik ne obstaja, temveč le črnogorsko narečje.

Govorno območje hrvaščine, srbščine, bosanščine in črnogorščine (nekdaj srbohrvaščine) ni le jezikovni kontinuum, temveč gre za jezike (ali narečja!), ki imajo skoraj enako slovnico; govori pa so medsebojno razumljivi.

Tu je na mestu aforizem:

Jezik je narečje z vojsko in mornarico

—Max Weinreich, YIVO Bleter 25.1, 1945, p. 13

Pogoj za jezik je v tem primeru izpolnjen.

Abeceda[uredi | uredi kodo]

Črnogorski jezik ima dve pisavi, latinico in cirilico. Po pravopisni normi imata enakovreden položaj.[6] v vsaki od pisav je 32 črk.

Latinica
Aa Bb Cc Čč Ćć Dd Dždž Đđ Ee Ff Gg Hh Ii Jj Kk Ll Lj lj Mm Nn Nj nj Oo Pp Rr Ss Šš Śś Tt Uu Vv Zz Žž Źź
Cirilica
Аа Бб Вв Гг Дд Ђђ Ее Жж Зз З́ з́ Ии Јј Кк Лл Љљ Мм Нн Њњ Оо Пп Рр Сс С́ с́ Тт Ћћ Уу Фф Хх Цц Чч Џџ Шш

Primerjave s sorodnimi jeziki[uredi | uredi kodo]

Poleg specifičnih besed (leksike) črnogorščino ločijo od sorodnih jezikov specifični mehki šumniki "ś" in "ź", ob tem pa strogo ločijo med "č" in "ć" ter "dž" in "đ", kar se v nekaterih narečjih sorodnih jezikov povsem izgubi.

črnogorsko srbsko in hrvaško slovensko
nijesam nisam nisem
tijeh tih teh
tijema tima tem
ovijeh ovih tistih
ovijema ovima tistim
črnogorsko srbsko hrvaško slovensko
đe gde gdje kje
đevojka devojka djevojka dekle
đeca deca djeca otroci
lećeti leteti letjeti leteti
ćerati terati tjerati priganjati
śedi sedi sjedi sedi
śekira sekira sjekira sekira


Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ http://www.plav.net/zavicaj/popis_2003.htm
  2. ^ http://www.plav.net/zavicaj/popis_2003.htm
  3. ^ Ethnologue identifies it as Serbian
  4. ^ Kordić, Snježana (2008). "Crnogorska standardna varijanta policentričnog standardnog jezika". V: Ostojić, Branislav. Jezička situacija u Crnoj Gori – norma i standardizacija: radovi sa međunarodnog naučnog skupa, Podgorica 24.-25.5.2007. Podgorica: Crnogorska akademija nauka i umjetnosti. str. 35–47. ISBN 978-86-7215-207-4. OCLC 318462699. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. avgust 2012. Pridobljeno dne 3. marec 2013. 
  5. ^ Ustava Črne gore. Dostopno 5. 5. 2012
  6. ^ Vlada Crne Gore - Pravopis crnogorskog jezika, str. 8. Dostopno 5. 5. 2012

Pravopis crnogorskog jezika i rječnik crnogorskog jezika (pravopisni rječnik), Ministarstvo prosvjete i nauke, Podgorica, 2009