Stara novgorodščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stara novgorodščina
Obdobje ?
Jezikovna družina
Jezikovne kode
ISO 639-3

Stara novgorodščina (rusko древненовгородский диалект) je izumrlo osamosvojeno narečje ruščine. Staro novgorodščino so govorili v kneževini Novgorod, v srednjem veku. Ruski jezikoslovec Andrej Zaliznjak je napisal, da srednje veška vzhodnoslovanska besedila pokažejo pomembne odklone od staroruščine. Prva pisna najdba je iz leta 923, ki so jo napisali na brezovi lupini. Vsaj 1025 takšnih besedil so iskali v Rusiji. Danes sprejejo ta resnično stanje, da stara novgorodščina je bila neodvisnejša od ruščine. Verjetno, če bi se obdržala, takrat takšne razlike izvirajo kot med ukrajinščino in ruščino.

Jezikovne posebnosti[uredi | uredi kodo]

Stara novgorodščina je imela knjižni jezik, ki ga je vplivala stara pravoslavna slovanščina tudi, tedaj, ko je še popolna samostojna bila od starega ruskega jezika. Proto-slovanski arhaizem rajši označili novgorodščino.
O stari novgorodščini pred Zaliznjaka je bila znana, da v njeni fonologiji združi ts in ch (č) glas (tudi kot napr. v poljščini), ali pleofonija je drugorazredna.

Po mnenju Zaliznjaka v starih besedilah razlike so večje, kot v mladih. To dokaza, da stara novgorodščina je izoliranejšo narečje je bilo, kot druga ruska, ali vzhodnoslovanska narečja.