Moravščina
| Moravščina | |
|---|---|
| Moravský jazyk, Moravština | |
| Govorno področje: | Češka |
| Področje: | Moravska |
| Število maternih govorcev: | neznan (manjkajoč datum) |
| Jezikovna družina | |
| Jezikovne kode: | |
| ISO 639-1 | nima |
| ISO 639-3 | – |
Moravščina (moravsko moravščina,[1] češko moravský jazyk, moravština) je zahodnoslovanski jezik. Nejasno je, ali gre za poseben jezik ali zgolj za narečje češkega jezika,[2] čeprav se moravščina razlikuje od knjižne in pogovorne češčine in je blizu slovaščini. Izoblikovan je pokrajinski knjižni jezik, ki pa se ne uporablja v javnem življenju.
Moravščino govorijo na vzhodnem in jugovzhodnem delu Češke.
Vsebina |
Narečja[uredi]
Moravščina ima tri narečne skupine: srednjemoravsko, vzhodnomoravsko in zahodnomoravsko. Vzhodna narečja so najbližja slovaškemu jeziku, medtem ko se zahodna narečja približujejo šlezijščini in poljščini.
Značilnosti[uredi]
Moravščina ima dolga dvoglasnika ou in ej namesto u in e. V zapisu sta dvoglasnika označena z ú in ý. V osrednjih narečjih se pojavljata samo dolgi ó in é, medtem ko v zahodnih narečjih govorijo kratki u in e.
Kjer se v češčini pojavlja e, je v moravščini pogosto a (npr. česko: ulice, moravsko: ulica). V mestniku pri srednjem in moškem spolu je končnica i, npr. češ.: v Bystrci, mor.: v Bystrcu.
Vprašanje moravskega jezika[uredi]
V srednjem veku so Moravci še gospodovali nad Čehi, potem pa se je položaj obrnil. Vendar se je moravska identiteta ohranila do 19. stoletja in v srednjeveških dokumentih se omenja poseben moravski jezik. Na Moravskem od 20. stoletja delujejo skupine, ki si prizadevajo za večjo samostojnost znotraj Češke in za uradno priznanje moravskega jezika. Manjša skupina izobražencev si obenem prizadeva standardizirati moravščino.[3]
V popisu prebivalstva leta 1991 se je 1 362 000 ljudi po narodnosti opredelilo za Moravce; leta 2001 pa le še 380 474 in v letu 2011 je bilo 522 474. Mnogo Moravcev za svoj materni jezik šteje češčino.[4]
Primer[uredi]
Molitev Oče naš v moravščini:
-
- Otče náš, jenž jsi na nebesích,
- posvět' se jméno Tvé.
- Bud' vůle Tvá jako v nebi, tak i na zemi.
- Chléb náš vezdejší dej nám dnes.
- A dopust' nám naše viny,
- jako i my odpouštíme našim viníkům.
- A neuved' nás v pokušení, ale zbav nás od zlého.
- Nebot' Tvé je králoství i moc i sláva na věky. Amen.[5]
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Literatura[uredi]
BLÁHA, Ondřej. Moravský jazykový separatismus: zdroje, cíle, slovanský kontext. In Studia Moravica. Acta Universitatis Palackianae Olomucensis Facultas Philosophica - Moravica. Olomouc : UP v Olomouci, 2005. ISSN 1801-7061. Svazek III., s. 293–299. STICH, Alexandr. O spisovné moravštině a jiných „malých“ jazycích. Naše řeč, listopad 2000, roč. 83, čís. 5, s. 260–264. ISSN 0027-8203.
Zunanje povezave[uredi]
- ^ Uličný Oldřich: Tož včil neco vo tém nerealnym projektu tej spisovné moravščiny. In: Uličný O. (ed.): Eurolitteraria & Eurolingua 2005, s. 267–272 [files.fon.webnode.cz/200000051-8e0868f022/porizka-personalia.pdf 1]
- ^ 26. Individuální a funkční styl
- ^ Moravané tvoří spisovnou moravštinu
- ^ 5. NÁRODNOST A MATEŘSKÝ JAZYK
- ^ Moravian (christusrex.org)
