Slovenščina
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Slovenščina | ||
|---|---|---|
| Govorno področje: | Slovenija, Avstrija, Italija, Madžarska, ZDA, Kanada, Argentina, Avstralija | |
| Regija: | Srednja Evropa, Amerika, Avstralija | |
| Govorcev: | 2,2 milijona | |
| Uvrstitveno mesto: | Ni med prvih 100. | |
| Jezikovna družina: | indoevropski slovanski |
|
| Uradni položaj | ||
| Uradni jezik v: | v Sloveniji, od 1. maja 2004 v Evropski uniji |
|
| Regulator: | Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) |
|
| Kode jezika | ||
| ISO 639-1: | sl | |
| ISO 639-2: | slv | |
| ISO 639-3: | – | |
 |
||
| Opomba: Stran lahko vsebuje fonetične simbole IPA v unikodu. | ||
Slovénščina je južnoslovanski jezik z okoli 2,2 milijonoma govorcev po svetu, od katerih jih večina živi v Sloveniji. Je eden redkih indoevropskih jezikov, ki je še ohranil dvojino. Veliko število narečij glede na število govorcev pa je odraz velike raznovrstnosti jezika.
Vsebina |
[uredi] Krajevna porazdelitev
Slovenščino govori okoli 2,3 milijona ljudi, večinoma v Sloveniji (1.727.360). Poleg tega jo govorijo še v Beneški Sloveniji, Furlaniji-Julijski krajini) v Italiji (100.000), na Koroškem v Avstriji (50.000), v Istri na Hrvaškem (25.000), v madžarskem Porabju (3.200) in v drugih delih Evrope kot tudi drugod po svetu (v Nemčiji, ZDA, Kanadi, Argentini, Avstraliji in Južnoafriški republiki) (400.000).
| Črke / Statistika | |
|---|---|
| # črk | 25 |
| # samoglasnikov | 5 v pisavi, 8 v govoru |
| # soglasnikov | 20 v pisavi |
| # fonemov | 29 (8+21) |
| # slovničnih števil | 3 |
| # sklonov | 6 |
| # sklanjatev | 7 (3+3+1) |
| # slovničnih spolov | 3 |
[uredi] Narečja
Po splošni oceni ima slovenščina 48 narečij in govorov. Tolikšna raznovrstnost jezika je pogojena z geografskimi, političnimi, zgodovinskimi, družbenimi in drugimi razlogi.
Narečnih skupin je osem:
- dolenjska
- gorenjska
- koroška
- primorska
- štajerska
- panonska
- rovtarska
- mešani kočevski govori
Obstajajo tudi skupine (sk) in podskupine (ps):
| Ime | Območje, kraj |
Tip |
| banjško | (sk) | |
| baški govor | (sk) | |
| bovško | ||
| briško | ||
| brkinsko | (v Brkinih) | |
| bržansko | (v Bržaniji in Trstu) | |
| celjsko | (v Celju) | |
| cerkljansko | (na Cerkljanskem) | |
| činžaško | ||
| čiško | ||
| črnovrško | ||
| dolenjsko | ||
| goričansko | ||
| gorenjsko | ||
| haloško | (v Halozah) | |
| horjulsko | (v Horjulu) | |
| idrijsko | (v Idriji) | |
| istrsko | (v slovensko govorečem delu Istre) | |
| južno belokranjsko | (ps) | |
| južno notranjsko | (v južnem delu Notranjske) | |
| južno pohorsko | (ps) | |
| kapleško | ||
| kobariško | ||
| kostelsko | ||
| kozjansko - bizeljsko | ||
| kozjaško | (sk) | |
| kranjskogorsko | (v Kranjski Gori) | (sk) |
| kraško | (na Krasu) | |
| laško | (v Laškem) | (sk) |
| logaško | ||
| lovrenško | ||
| mariborsko | (v Mariboru) | |
| medijsko | ||
| mešano kočevsko | (sk) | |
| mežiško | (v Mežici) | |
| nadiško | ||
| notranjsko | (na Notranjskem) | |
| obirsko | ||
| obsoško | (vzdolž reke Soče) | |
| podjunsko | (v Podjuni) | |
| pohorsko | (na Pohorju) | |
| poljansko | ||
| posavsko | ||
| preboldsko | (v Preboldu) | |
| prekmursko | (ps) | |
| prleško | (v Prlekiji) | |
| remšniško | ||
| rezijansko | (v Reziji) | |
| ribniško | ||
| rižanski govor | (v Rižani) | (sk) |
| rožansko | ||
| savinjsko | (v Savinjski dolini) | |
| sevniško-krški govor | (sk) | |
| solčavski govor | (v Solčavi z okolico) | (sk) |
| selško | ||
| severno belokranjsko | (ps) | |
| severnopohorsko-remšniško | ||
| slovenskogoriško | ||
| srednjesavinjsko | (ps) | |
| srednještajersko | (ps) | |
| šavrinski govor | (sk) | |
| škofjeloško | (v Škofji Loki) | |
| tersko | ||
| tolminsko | (v Tolminu) | |
| vzhodnodolenjski govor | (ps) | |
| vzhodnogorenjski govor | (ps) | |
| prleško | (ps) | |
| zagorsko-trboveljski govor | (sk) | |
| zasavsko narečje | ||
| ziljsko | ||
| zgornjesavinjsko | (ps) |
Slovenska narečja so tako različna, da se nekatere različne narečne skupine med seboj le stežka razumejo. Tudi zato se uporablja tako imenovana knjižna oz. standardna slovenščina, ki se jo večinoma srečuje le v knjižni obliki ter javnih občilih. Knjižna slovenščina je abstrakcija narečnih sistemov po dognanjih zgodovinskega jezikoslovja in temelji zlasti na osrednjih narečjih (dolenjščini, gorenjščini).
[uredi] Funkcije slovenskega jezika
Za različne ljudi ima slovenščina različne funkcije:
- materni jezik oziroma materinščina - jezik, ki se ga naučimo kot prvega in se v njem najlažje izražamo;
- drugi jezik ali jezik okolja - jezik, ki ni naš materni jezik in ki se ga naučimo zaradi stika z okoljem;
- tuji jezik - jezik, ki se ga naučimo na tečajih oz. pri študiju.
V Republiki Sloveniji je slovenščina:
- državni jezik - predstavlja celotno Slovenijo, uporabljajo ga državni organi, zapisan je na denarju in v njem je državna himna;
- uradni jezik - v njem poteka uradovanje, na dvojezičnih območjih sta to še italijanščina oz. madžarščina.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Abeceda in pisava
[uredi] Pravopis
[uredi] Književnost
[uredi] Prevzete besede
[uredi] Besede/izgovorjava
[uredi] Zunanje povezave
- http://www.phon.ucl.ac.uk/home/sampa/slovenian.htm (v angleščini)
- Dela o slovenščini Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša
- http://www.ku.edu/~slavic/sj-sls/ Revija Slovenski jezik/Slovene Linguistic Studies, ki jo izdajata Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in The Hall Center for the Humanities pri Univerzi v Kanzasu (ZDA)
|
|||||||||||||||||||||||||||||||
