Slovenščina

Slovenski jezik se preusmerja sem. Za druge pomene glej Slovenski jezik (razločitev).

Slovenščina
Govorno področje:	Slovenija, Avstrija, Italija, Madžarska, ZDA, Kanada, Argentina, Avstralija
Področje:	Srednja Evropa, Severna Amerika, Južna Amerika, Avstralija
Število maternih govorcev:	2,2 milijona  (manjkajoč datum)
Jezikovna družina	indoevropski  slovanski   južnoslovanski    zahodna veja     slovenščina
Uradni status:
Uradni jezik:	v Sloveniji, od 1. maja 2004 v Evropski uniji
Regulator:	Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU)
Jezikovne kode:
ISO 639-1	sl
ISO 639-2	slv
ISO 639-3	slv
Govorno območje slovenščine kot uradnega jezika

Slovénščina je južnoslovanski jezik z okoli 2,2 milijonoma govorcev po svetu, od katerih jih večina živi v Sloveniji. Je eden redkih indoevropskih jezikov, ki je še ohranil dvojino. Glede na število govorcev ima veliko število narečij. Za zapisovanje slovenščine se uporablja gajica.

Govorci

Slovenski naselitveni prostor znotraj Avstroogrskega cesarstva (na podlagi ljudskega štetja leta 1910)

Slovenščino govori okoli 2,3 milijona ljudi, večinoma v Sloveniji (1.727.360).

Poleg tega jo govorijo še v Italiji (100.000 v Kanalski dolini, v Beneški Sloveniji, na Goriškem in na Tržaškem), na Koroškem v Avstriji (50.000), v Istri na Hrvaškem (25.000), v madžarskem Porabju (3.200) in v drugih delih Evrope kot tudi drugod po svetu (v Nemčiji, ZDA, Kanadi, Argentini, Avstraliji in Južnoafriški republiki) (400.000).

Značilnosti

Slovenščina ima 25 črk, s katerimi se zapisuje 29 glasov. Pozna 3 slovnična števila, 6 sklonov z osmimi sklanjatvami in tremi slovničnimi spoli.

Zgodovina

Brižinski spomeniki

Slovenščina se je razvila iz praslovanščine.

Najstarejši zapis v slovenščini so Brižinski spomeniki, ki so nastali v 10. ali 11. stoletju na Koroškem.

Knjižno slovenščino so v 16. stoletju razvili protestantski pisatelji (Primož Trubar, Jurij Dalmatin, Adam Bohorič).

Slovnica knjižne slovenščine

Sklanjanje

Slovenščina ima šest sklonov: imenovalnik, rodilnik, dajalnik, tožilnik, mestnik in orodnik. Samostalniki se v slovenščini sklanjajo z dodajanjem obrazil (obstajajo izjeme, ko se spremeni sam samostalnik).

V slovenščini obstaja osem sklanjatev.

Primer sklanjanja (beseda konj, prva moška sklanjatev):

Skloni	Vprašalnice	Sklanjanje (konj)
1. imenovalnik	kdo ali kaj?	konj
2. rodilnik	koga ali česa?	konja
3. dajalnik	komu ali čemu?	konju
4. tožilnik	koga ali kaj?	konja
5. mestnik	(pri) kom ali (pri) čem?	(pri) konju
6. orodnik	(s) kom ali (s) čim?	(s) konjem

Spreganje

govoriti	ednina	dvojina	množina
1. oseba	govorim	govoriva	govorimo
2. oseba	govoriš	govorita	govorite
3. oseba	govori	govorita	govorijo

Slovnični časi

Slovenščina pozna štiri slovnične čase: predpreteklik, preteklik, sedanjik in prihodnjik, vendar se predpreteklik v vsakdanjem jeziku več ne uporablja.

Glagol hoditi v vseh časih (uporabljen je glagol v ednini, tretji osebi in moškem spolu):

predpreteklik	preteklik	sedanjik	prihodnjik
je bil hodil	je hodil	hodi	bo hodil

Narečja

Shematični zemljevid slovenskih narečij po Franu Ramovšu

Po splošni oceni ima slovenščina 48 narečij in govorov. Tolikšna raznovrstnost jezika je pogojena z geografskimi, političnimi, zgodovinskimi, družbenimi in drugimi razlogi.

Narečnih skupin je osem: dolenjska, gorenjska, koroška, primorska, štajerska, panonska, rovtarska in kočevska.

Slovenska narečja so različna tudi do te mere, da se nekatere različne narečne skupine med seboj le stežka razumejo.

V javnosti se uporablja knjižna slovenščina, ki se jo večinoma srečuje le v knjižni obliki ter javnih občilih. Knjižna slovenščina je abstrakcija narečnih sistemov po dognanjih zgodovinskega jezikoslovja in temelji zlasti na osrednjih narečjih (dolenjščini, gorenjščini).

Funkcije slovenskega jezika

Slovenski jezik je državni in uradni jezik Republike Slovenije, je tudi uradni jezik v zamejskih območjih s slovenskimi manjšinami.

Glej tudi

• Prekmurska knjižna norma
• slovenska abeceda
• slovenski pravopis
• slovenska slovnica
• slovenska književnost

Prevzete besede

• furlanščina
  • seznam slovenskih besed prevzetih iz furlanščine
• japonščina
  • seznam slovenskih besed japonskega izvora
• nemščina
  • seznam slovenskih besed nemškega izvora
  • seznam nemških izposojenk v slovenščini

Slovanski jeziki

Zelo veliko slovenskih besed izhaja iz skupnega staroslovanskega besednega zaklada, zato je veliko besed v slovenščini, srbščini/hrvaščini, češčini, ruščini in drugih slovanskih jezikih podobnih. Nekateri besedni koreni so v sorodnih jezikih prevzele različne pomene (lažni prijatelji prevajalcev). Preglednica lažnih prijateljev slavistov je ena izmed Wikiknjig: False Friends of the Slavist, katere del je seznam pravih in lažnih prijateljev med slovenščino in drugimi slovanskimi jeziki.

Nekateri besedni koreni so naredili širok ovinek: praslovanska »izba« se je ohranila v številnih slovanskih jezikih (tudi slovenščini) in ponekod pomeni preprosto bivališče, hišo ali bajto (ruska izbá), drugod pa, kot v slovenščini, sobo ali osrednjo bivalni prostor v hiši (izba v poljskih in slovaških Tatrah). Slovenska »soba« naj bi imela isti koren in naj bi prišla, spremenjena, preko madžarščine.

Novejše izposojenke iz slovanskih jezikov

• ruščina
  • seznam slovenskih besed ruskega izvora
• hrvaščina
  • seznam slovenskih besed hrvaškega izvora

Besede/izgovorjava

• seznam slovenskih besed z dvojnim naglasom
• najpogostejše slovenske besede

Zunanje povezave

• Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša
• Dela o slovenščini Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša
• Phon.ucl.ac.uk - Slovenščina (v angleščini)
• Zbornik Slovenski jezik/Slovene Linguistic studies