Pogovor:Slovenščina

Glasoslovje

V razdelku o značilnostih slovenščine piše, da ima 25 črk s katerimi zapisuje 28 glasov. Odkod ta referenca? Povsod kjer gledam piše 29. --Uporabnik:Zevnik 13:12, 25 nov 2011 (CEST)

Če je narobe, popravi in navedi vir. --IP 213 15:54, 25. november 2011 (CET)

Digramma (it.)

Na it:Discussione:Lingua slovena se z Boraczekom sprašujeva ali so dž, lj in nj v slovenščini nekaj, čemur Italijani rečejo digramma. Verjetno obstaja tudi kak slovenski izraz, ampak gre za to, da dve črki izgovoriš kot en glas. Prosim, da po svojih močeh prispevate k debati. --romanm 09:09, 5 apr 2004 (CEST)

Lahko bi kaj rekli tudi o slovenskih narečjih. Veliko jih imamo na tako majhnem prostoru.--Igor 23:19, 12 jul 2004 (CEST)

Vsekakor. Na angleški strani sem pred časom nekaj malega o tem prispeval. Potrebno je samo prenesti sem. --XJam 03:27, 13 jul 2004 (CEST)

Heh, nikoli si nebi mislil, da bom o slovenščini prevajal iz angleščine!? Še vedno me bega uporaba v in na. Na Planini in v Zasavju npr., ali lahko prosim kdo preveri, če to pri narečjih ok?--Igor 11:30, 13 jul 2004 (CEST)

Ja, hecno. Pri predlogih v in na velja tista: grem v šolo in potem iz šole, ter na morje in pišem z morja. Bom preveril. --XJam 12:22, 13 jul 2004 (CEST)

Knjižna slovenščina

Slovenska narečja so tako različna, da se različne narečne skupine med seboj le stežka razumejo. Zato se uporablja takoimenovana knjižna slovenščina, ki je nekakšna slovenska različica esperanta in se jo večinoma srečuje le v knjižni obliki ter javnih občilih. Najbližja knjižni slovenščini je bojda novomeška dolenjščina.

Primerjava z esperantom ni po mojem mnenju nikakor prava. Esperanto je umeten jezik, knjižna slovenščina ni umeten jezik. Večina evropskih knjižnih jezikov je nastala kot knjižna slovenščina in na začetku nihče ni govoril v knjižnem jeziku, vsi so govorili v dialektih. Na primer ko se je Italija združila leta 1861, samo 2-3 odstotki prebivalcev so znali italijansko. 97-98 odstotkov je govorilo le v dialektih (ali drugih jezikih). Knjižna slovenščina je normalen knjižni jezik. Esperanto je pa umeten jezik, ki ima svoj umeten pravopis in besede iz različnih evropskih jezikov. Lep pozdrav v Slovenijo in oprostite, če sem naredil jezikovne napake. Boraczek 10:46, 17 jul 2004 (CEST)

Res, prav čakal sem, da se bo kdo spotaknil ob primerjavo z esperanto :) To je res moje osebno mnenje, ki ga lahko brez problema spremeniš. --Igor 12:44, 17 jul 2004 (CEST)

Razumem oba, tebe Igor in tudi Boraczeka. Saj je npr. jezik pri Prešernu že neke vrste knjižni - s tem, da je uporabljal veliko narečnih besed, če se prav spomnem, in ta velik pesnik je tudi povzdignil slovenščino na raven velikih jezikov, tako da so sedaj prevodi njegovih pesmi v tuje jezike le bleda senca izvirnikov - podobno kot dela Dostojevskega, ki so jih morali nedavno menda še enkrat prevajati, čeprav Dostojevski sam ni bil velik stilist. Sedaj ob zaključku razstave štirih besedil v stari slovenščini (Brižinski spomeniki et al), se mi tudi poraja vprašanje, le od kod se je vzela slovenščina kot taka. Nekje na angleški wikipediji berem, da v bistvu Karantanije ne smemo smatrati za eno od prvih državnih tvorb Slovencev, temveč le nekih imaginarnih Alpskih Slovanov. Ja, do leta, rečmo, 660 so bili Alpski Slovani, in leta 661 so kar naenkrat nastali Slovenci, bla, bla. Pa tudi npr. Boraczek je zbrisal navedbo v časovnem pregledu slovenske zgodovine o letu 400, da je sv. Jeronim prevajal slovenska besedila v latinščino, češ, da slovenska besedila pred letom 701 niso obstajala. Kako, da ne? Prav gotovo so morala obstajati - pa četudi nimamo neposrednih dokazov o tem. Res je, da ne vem več vira, od koder sem to prepisal, vendar se mi vseeno zdi smiselno, ker takšna praznina o slovenskem jeziku v teh časih je že res nesmiselna.

Leta 400 ni bilo še slovenskega jezika. Obstajal je še praslovanski jezik, iz katerega se je potem razvila slovenščina in drugi slovanski jeziki. Boraczek 13:36, 24 jul 2004 (CEST)

In še. Tudi sam sem slišal, da je novomeški govor najbolj podoben knjižni slovenščini. Slišal sem tudi nekaj podobnega o celjskem govoru, j'le. Nedavno pa je Jože Toporišič povedal, da je knjižna slovenščina nekako nastala v notranjem delu slovenskega ozemlja - menda je mislil okolico Ljubljane in Kranja, ali nekaj podobnega. Pravzaprav bi lahko nastala tudi na obrobju Prekmurja ali na Tržaškem. --XJam 20:44, 19 jul 2004 (CEST)

Ali mi lahko kdo pove (kje bi se dalo preveriti), ali je navedek sv. Hieronima "Tychicus enim silens interpretatur" resničen ali ne. Navedel naj bi ga v Svetem Pismu, verjetno v Novi Zavezi, o prijatelju sv. Pavla Tychicusu (glej tu). JakobZ 14:52, 26 december 2005 (CET)

Pamflet

Eno takole četrt (ne pol) pismeno kvasanje ne sodi v članek:

Poznavalci jezika pa pravijo da celjšina. Jeziku, ki mu je uspelo obstati v zelo agresivnih zgodovinskih pogojih, (majhen narod ,2 miljona, obdan z velikimi narodi, Nemci, Italijani, Madžari), delajo največjo škodo in ga tudi resnično ogrožajo predvsem domači slavisti in jezikoslovci. Zdrahe, ki se vlečejo že od Prešerna, so se v zadnjih 10 letih, spremenile v sholastično pustošenje slovenskega jezika. Najslabše je to, da so mladini popolnoma priskutili materni jezik. Vsi trdijo, da so Slovenci nepismeni, na vseh nivojih izobraževanja je na razpolago nenormalno število ur za poučevanje slovenščine. Rezultati so nični. V srednjih šolah ravno tisti učitelji, ki nikoli niso sami opravljali mature, najbolj pritiskajo s slovenščino na dijake. Usip je velik, veliko jih opusti šolanje, najbolj pa trpi jezik sam. Vsakih nekaj let se spreminjajo pogoji in pravila. Vsak jezikoslovec brani svoj vrtiček. Mogoče bo jezik ubranila Europska unija. zadnja možnost.

--AndrejJ 23:02, 12 nov 2004 (CET)

Heh, pred mojim posegom je bil odstavek v še precej bolj kritičnem stanju... no, morda pa se bo avtor malce zamislil in poskusil k Wikipediji prispevati kaj bolj objektivnega in kvalitetno napisanega. --Missmarple 23:14, 12 nov 2004 (CET)

Z malo miss sva o tem amlo podiskutirala in se več ali manj (PMSM bolj kot manj) strinjava.Janez Novak 23:29, 12 nov 2004 (CET)

: Ja, no. Pamflet gor ali dol. Vseeno je nekaj resnice v njem. Ker sem od nekdaj Celjan, seveda prvega stavka ne bom 'protežiral'. Dodal bi le, da je pravilneje pač reči celjski govor, 'celščina' (ali pač celjščina (celjšina je verjetno bila tipkaska)) je (krajevno) pogovorno. Ne vem sicer kako na Primorskem rečejo celjskemu govoru. To bi verjetno vedela Missmarple, ki je le slogovno popravila odstavek - ni pa ga brisala. Če je kaj resnice, bi veljalo razmisliti in ga dopolniti/popraviti ali karkoli. Kar enostavno brisanje se mi ne zdi primerno, ker je avtor pač hotel nekaj povedati - tako ali drugače. Ne poznam trenutnega stanja v naših šolah. PMSM pred dvajsetimi leti ni bilo nič bolje, če je bilo sploh kdaj, oziroma če bo sploh kdaj. Mogoče bo jezik ubranila Europska unija. zadnja možnost. Ne vem, ne vem. Sedaj nam vsiljujejo npr., da se pravilno reče slovenščini v angleškem jeziku Slovenian, namesto že dolgo uveljavljenega in (spet PMSM lepšega) poimenovanja. Ali pa nedavne 'zdrahe' v zvezi z öjrom (€). Evropska skupnost (o *uniji smo že razpravljali...) nikoli ne bo ubranila našega jezika, ker ga nam tudi do sedaj nikoli ni. Ubranil ga je le narod sam. Da so mladini priskutili materni jezik, je res prehuda izjava. Saj tako je ponavadi, da je mladina mlada in je takšne reči (usoda maternega jezika) pač (še) ne zanimajo v takšni meri, kot jih bo morda malo kasneje. Ti našteti narodi niso nič večji od slovenskega, le večje število ljudi jim pripada. Zadnjih deset let na žalost nisem opazil tega opustošenja jezika. Jezik je živ kot še nikoli ni bil do sedaj. Tudi slovenska wikipedija je lahko temu dokaz. Jezikoslovci nikakor ne pustošijo jezika, kakor je to lepo povedal Jože Toporišič pred nekaj meseci v intervjuju za Delovo Sobotno prilogo. Le opazujejo lahko kako se jezik razvija in spreminja. Kot je sam dejal nimajo nobene druge »moči« (nad jezikom). Nekdaj so npr. v Slovenskem pravopisu šteli kolikokrat se v njem pojavi beseda Tito, če se prav spomnem Toporišičevih besed. No, toliko sem želel dodati v tem sotvarju. --xJaM 23:46, 12 nov 2004 (CET)

Brisanja pravzaprav ni bilo, bila je selitev na pogovorno stran. Če je avtor hotel povedati nekaj, kar ima približno rep in glavo, naj se kljub vsemu malo bolj potrudi. Sicer pa pamflet poleg tega, da je v protislovju s sabo, tudi krši NSV - nepristransko stališče videnja. Poleg tega je namen Wikipedije predvsem navajanje dejstev, na pa osebnih mnenj, ki sodijo edino le na pogovorno stran.

Nekaj cvetlic:

Najslabše je to, da so mladini popolnoma priskutili materni jezik.

V prevodu: meni (avtorju pamfleta) se je slovenščina (ali pa so mi jo) priskutila.

.. na vseh nivojih izobraževanja je na razpolago nenormalno število ur za poučevanje slovenščine.

Koliko je normalno število ur??

Rezultati so nični.

Dokaz? Utemeljitev?

V srednjih šolah ravno tisti učitelji, ki nikoli niso sami opravljali mature, najbolj pritiskajo s slovenščino na dijake.

Kaj pa to pomeni?

Usip je velik, veliko jih opusti šolanje, najbolj pa trpi jezik sam.

Morda bi bilo treba koga usipati, da se zmanjša osip...

'Vsakih nekaj let se spreminjajo pogoji in pravila.

Kljub vsemu ni tako hudo, Novo Mesto je napačno že od pamtiveka.

Mogoče bo jezik ubranila Europska unija.

Aja? Ne se šalit...

--AndrejJ 00:05, 13 nov 2004 (CET)

Predlagam, da odstavek vržemo ven, avtor pa je vabljen, da se nam po opravljeni maturi iz slovenskega jezika - kajti priče smo, da mu to znanje ni prirojno kot je prirojeno MissMarple - pridruži. --romanm (pogovor) 23:39, 14 nov 2004 (CET)

Prekmurščina

Nekako me moti dejstvo, da prekmurščina ni našteta med glavne narečne skupine. In da je iz tabele razvidno da je prekmurščina podskupina. To je po mojem mnenju napačno. Prekmurščina se od drugih narečij zelo razlikuje tako da bi to bilo potrebno popraviti. Pa še to: prekmurščina se deli na veliko delov - koliko pa ne vem.

Moraš upoštevati, da tukaj nismo zbrani (ta)zagrizeni slovenisti in nam morda lahko oprostiš takšne težave. Bolj smo ljubitelji. Seveda je tudi vsak učen slovenist vsekakor dobrodošel. Če pa meniš oziroma veš, da kaj manjka ali je napačno, pa kar popravi. Kot je zapisal spodaj omenjeni Newyorčan - ali ni hecno, da ima praktično vsak od 2 milijontega naroda svoje narečje. Zanimivo bi bilo na primer tudi vedeti (če je seveda smiselno) zakaj se slovenski knjižni jezik ni razvil iz prekmurščine. Omenjena je severovzhodna narečna skupina. Ali ne spada sem prekmurščina? Gotovo bi/bo pomagal zemljevid narečij Frana Ramovša. Lejpi pozdrav (če sem prav zapisal) --xJaM 01:26, 3 jun. 2005 (CEST)

Slovenian vs Slovene

Slovenian (ameriško, kanadsko), Slovene (britansko | se opušča)

Kaj pravzaprav to pomeni, se opušča? Ali se bo izraz opustil ali ne? --Igor 12:43, 7 mar. 2005 (CET)

Glede tega je cela zbrka. Vsaj na izvirnem delu wikipedije. Tam so 'uzurpirali' izraz »Slovenian«, namesto »Slovene«. Tam sem nekako že najavil, da se bom pritožil, če drugače ne gre ali ne bo šlo. Izraz se bo RES verjetno opustil. Na žalost. --xJaM 13:06, 7 mar. 2005 (CET)

Tu gre PMSM predvsem za tisto znano, 100 laži je že kar resnica - ali v tem smislu. Najmočnejši argumenti za »Slovenian« so ti, da Google vrže največ rezultatov in tudi naše znanstvene ustanove (SAZU, itd.) uporabljajo v svojih ('uradno prevedenih') nazivih »Slovenian«. Mene, ki sem vztrajal pri izrazu »Slovene«, pa so označili kot človeka, ki škoduje Slovencem (na mednarodni ravni). --xJaM 13:11, 7 mar. 2005 (CET)

In bom še vztrajal. Hudo me boli in moti, da tako lepega jezika kot je slovenščina, ena angleščina ne zna (ali noče) pravilno imenovati. --xJaM 13:13, 7 mar. 2005 (CET)

Res ne razumem tega problema. Ali uradna slovenščina podpira izraz Slovene ali Slovenian? Meni je pravzaprav vseeno, vendar imam problem, ko iščem prevod za kakšen program moram vedno iskati po obeh ključih. Nekdo prevede v Slovene language, drugi pa v Slovenian language. xJaM, kaj te moti pri izrazu Slovenian, ali drugače: kaj je narobe z izrazom Slovenian? Oba izraza sta namreč (po moje) tuja.--Igor 14:00, 7 mar. 2005 (CET)

Verjetno bi ta debata spadala na en:Slovene language, ampak tu je več Slovencev. Sam nimam močnega mnenja o zadevi, ampak pridevnik "Slovenian" se mi zdi "nanašajoč se na Republiko Slovenijo", pridevnik "Slovene" pa "nanašajoč se na slovenski narod". Tako bi rekel "Slovene language", vendar "List of Slovenians", da bi z mirno vestjo poleg Slovencev (kjerkoli že so) naštel še vse ostale znane prebivalce (današnje) Slovenije. --romanm (pogovor) 22:02, 8 mar. 2005 (CET)

Kje pa bi potem bili ameriški ali kanadski Slovenci? V novem seznamu (»List of American Slovenes« - 'List of American Slovenians', (ki ga verjetno oni sami protežirajo), se krega s tem, da pridevnik »Slovenian« označuje prebivalce republike Slovenije)? Igor, moti me predvsem to, da se pred dobrim 10-20 leti pridevnika »Slovenian« nikakor ni učilo pri angleščini v naših šolah - iz preprostega razloga, ker je bil pač najbolj rabljen v 'standardni' britanski angleščini. Saj niso v naših šolah učili ameriške angleščine - ali se mar motim. Zato tudi sam npr. veliko bolj razumem Angleže, kot Američane, če sem čisto odkrit. Zakaj pa je v sedanjem času prišlo do večje rabe pridevnika »Slovenian« vsevprek, pa res ne vem. Nekdo je na pogovornih straneh, ki jih omenja Roman, celo našel, da se je beseda »Slovenian« prej pojavila v angleških slovarjih kot »Slovene«. Tako nekako 20-40 let prej. Sicer ne vem kako - je pa zanimivo, če je to sploh res - saj v sredini 19. stoletja Slovenija kot taka, ni bila tako znana - bolj so bili znani kvečjemu sami Slovenci, saj se lahko spomnemo na leto 1848 in to. Veliko se tam debatiral in se trudil, pa so me vsakokrat zabili. Tudi Sinuheja so prisilili v kot z njegovim odličnim člankom o slovenščini tam - in mu članek preimenovali v Slovenian language (poleg tega zahtevajo še večjo kakovost samega članka...). Padlo pa je veliko majavih argumentov proti rabi pridevnika »Slovene«. En je bil, če se prav spomnim, da se »Slovene« z izgovorjavo tako čudno sliši. Bilo je pa tudi še veliko brezveznega 'lapanja'. Pa tudi Jimmy Donal »Jimbo« Wales, oče Wikipedije, je v intervjuju za našo nacionalko lepo uporabil »Slovene«. Glede tega sem na IRC-u tudi povprašal za mnenje Briona, in je dejal, da nima, podobno kot Roman ne, močnega mnenja. Moram 'začopatiti' kakšnega z novim Oxfordskim slovarjem angleščine in s solidnim znanjem anglistike - potem pa bodo videli (kaj se to pravi obračati besede in pojme...) --xJaM 22:43, 8 mar. 2005 (CET)

Hvala vama za odgovore. xJaM, z zanimanjem čakam na tvojo raziskavo. Roman lepo si odgovoril, do nadaljnega bom tudi sam zavzemal tako gledišče.--Igor 16:33, 4 apr. 2005 (CEST)

Aha, sedaj sem našel zanimiv pogovor na to temo na angleški Wikipediji: Slovene language. Ne daj se xJaM! :) --Igor 17:08, 4 apr. 2005 (CEST)

Če še niste brali: Are people from Slovenia called Slovenes or Slovenians? --AndrejJ 14:55, 2 jun. 2005 (CEST)

Zaradi vandalizma 'samodopadljivosti' nekaterih uporabnikov sem do nadaljnega zaščitil stran o slovenščini (Slovene language) na angleških straneh. --xJaM 17:12, 2 jun. 2005 (CEST)

Ni dolgo trajalo (to se mi zdi ena od slabosti - vsaj angleške Wikipedije, da smo 'lokalni' uporabniki bolj ali manj nemočni). Takoj se je pojavil Nohat in 'vrnil' v poprejšnje stanje. Andrej, na tisti strani je dober opis problemov (FAQs) tega fanta (menda je Newyorčan) s slovenščino. Če bi meni bila ruščina s svojimi glagolniki tako jasna, kot mi je jasna dvojina pri maternem jeziku. --xJaM 01:13, 3 jun. 2005 (CEST)

hm,kolikor razumem zadevo, naj bi termin slovene prišel v ang. preko francoščine (slovène) slovenian je pa nekako naraven način tvorjenja pridevnika v ang., tako naj bi najprej obstajal izraz slovene. Glede na to, da pa to ni ravno pogosto uporabljan pridevnik in ga govorci sami pogosto niso poznali (sploh v ameriki), se je kasneje začel pojavljati tudi pridevnik slovenian predvsem v s.ameriki. besedi sta popolni sopomenki, nobenih distinkcij ni glede na jezik, prebivalce RS ali etnično skupino slovencev. jaz bi rekel,da je zaradi daljšega obdobja uporabe slovene pravilnejši, je pa zadeva prilično nepomembna in na nek način ni naš boj, saj gre bolj za razmerje med brit. in amer. ang. 153.5.62.201 14:24, 15. januar 2008 (CET)

Pred kratkim (14. septembra 2008) je Sandi Čolnik v oddaji Večerni gost gostil Marca L. Greenberga, profesorja in predstojnika oddelka za slovanske jezike in literaturo na kansaški univerzi. Ta je v pogovoru o tem izjavil:

»Vidim, da se da narediti semantično razliko. Slovenian je lahko izpeljanka od besede Slovenia tako, da se tudi lahko nanaša na Republiko Slovenijo, medtem ko se Slovene lahko nanaša na vse drugo, kar je v povezavi s slovensko kulturo ali slovenskim jezikom, slovenskim narodom; tako da: Slovene language, ampak bi lahko rekli Slovenian newsweek culture, ker se nanaša na državo. Lahko to izraža, lahko tudi ne, ker mislim, da večina ljudi ne razume te razlike, ampak kot lingvist lahko forsiram to /razliko/. Mislim, da se bo mogoče nekoč prijelo.«

Ta del pogovora se začne na 46:03, skoraj na koncu. --romanm (pogovor) 21:47, 15. november 2008 (CET)

Narečja

Nekaj mi ni popolnom jasno čeprav nisem slavist govori se o mešanih kočevskih narečjih. Katera so to ? Ali med njih spada tudi recimo kostelsko in gebarsko. Med seboj se zelo razlikujeta. Dolino zgornje Kolpe se še pred 2 vojno, ko so slovenski jezikovni prostor na dva dela ločevali nemci ni štela pod kočevsko. Danes recimo gebarsko poleg vasi na naši strani, govori še precej starejših ljudi sedaj živečih v vaseh na hrvaški strani vse do Čabra Dialekt naj bi se govoril celo do Gerova, slišal pa sem da celo do Crnega Luga na Hrvaškem. Radio čabar ima oddajo "Govorimo po domači".

LP Peter

Dijalekti

Lijepo bi bilo, kada bi netko stavio kakvu kartu dijalekata slovenskog, jer je ne mogu nigdje naći. Ispričavam se što ne pišem na slovenskom, bolje ovako nego da mi ispadam nepismen; razumijem sve, ali pišem zelo slabo.

Srdačan pozdrav s hrv. Wiki,

--Dnik 21:22, 1. januar 2008 (CET)

Stavit ćemo je kad je i mi gdje nadjemo i/ili izradimo. Ramovševa je tu, ali je možda več malo stara. --xJaM 15:41, 15. januar 2008 (CET)

Zastavice

Prosim za pomoč pri problemu zastavic v infopoljih (tukaj). --xJaM 16:16, 13. junij 2008 (CEST)

Argentina, Australija, Kanada, SAD...

sve skupa, koliko ljudi? Slovenaca u tim zemljama nema preko (sve skupa) 250 000, i nema izvora da govore Slovenskim, već jezikom gdje se nalaze.

Zemljevid

Menim, da zemljevid ne prikazuje ustrezno razširjenosti slovenskega jezika v sosednjih državah (npr. Madžarska) in bi ga bilo treba zamenjati z drugim. --Eleassar ^pogovor 15:56, 3. februar 2011 (CET)

Si lahko bolj natančen, kaj bi lahko bilo narobe? Precej podoben obseg slovenskega jezika kaže tudi zemljevid v članku Slovenska narečja. Na SZ, blizu tromeje z Avstrijo in Italijo, je med obema zemljevidoma res nekaj odstopanj, na Madžarskem pa ne. Meje slovenskega jezika kot "domorodnega" jezika na Madžarskem so sicer usklajene z geografskimi mejami Slovenskega Porabja. M۞Zaplotnik^(prispevki) 16:27, 5. februar 2011 (CET)

V redu (oz. se ne spomnim več, za kaj je šlo). Mislim pa, da bi bilo treba popraviti tudi razširjenost na Hrvaškem, saj je slovenska manjšina uradno priznana tudi tam (Istra in morda še kje). Monografija O slovenskem jeziku (2007; ISBN 978-92-823-2350-2) navaja: "del slovenske skupnosti na Hrvaškem... živi ob meji s Slovenijo: v severni Istri, zaledju Reke, Gorskem kotarju, Med(ži)murju ter Obkolpju in Obsotelju." --Eleassar ^pogovor 19:45, 11. maj 2012 (CEST)

Zdaj vidim, kje je problem. Podnaslov zemljevida slovenščine je bil zavajajoč. Moralo bi pisati, da zemljevid kaže, kje ima slovenščina status uradnega jezika; sem ustrezno dopolnil.

Na narodnostno mešanih območjih pride do tega, da sta uradna (in vsaj na papirju enakovredna) jezika dva. A da pride do tega, morajo narodnostna skupina, ki živi v drugi državi, utemeljiti svoj obstoj in doseči priznanje svojega jezika - postati mora uradno priznana manjšina. Slovenci na Hrvaškem pa tega vse od odceptive, ko je meja med državama postala "prava", niso dosegli. Tudi brošura, ki jo navajaš, piše, da slovenski skupnosti na Hrvaškem s strani hrvaške države niso priznane posebne kolektivne manjšinske pravice ... No, mislim, da ji tega ne priznava niti slovenska država ... Povedano z drugimi besedami: ker na Hrvaškem nimamo slovenske manjšine, je tudi ne moremo dati na zemljevid slovenščine kot uradnega jezika. Nihče pa ne zanika, da v tujini, zunaj območja, ki ga označuje zemljevid, ni skupnosti, kjer bivajo slovensko govoreči ljudje. M♦Zaplotnik ^prispevki 15:57, 27. junij 2012 (CEST)

Samo kratek odgovor (ker imam delo): slovenska manjšina na Hrvaškem je priznana v hrvaški ustavi.[1] Kar se tiče novega podnaslova, nisem prepričan, ali zemljevid točno prikazuje, kje je slovenščina priznana kot uradni jezik. Navesti bi bilo treba vire. --Eleassar ^pogovor 16:44, 27. junij 2012 (CEST)