Fran Ramovš

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Fran Ramovš
Fran Ramovš 1930s.jpg

Fran Ramovš [frán ramôvš], slovenski jezikoslovec, narečjeslovec in imenoslovec, * 14. september 1890, Ljubljana, † 16. september 1952, Ljubljana.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Ramovš je študiral na Dunaju in v Gradcu.

3. decembra 1919 je imel prvo predavanje o slovenščini na tedaj novoustanovljeni Univerzi v Ljubljani, kar danes univerza praznuje kot svoj praznik. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je bil profesor slovenskega jezika in fonetike, med letoma 1934 in 1935 pa rektor Univerze v Ljubljani.

Bil je soustanovitelj in član SAZU, med letoma 1950 in 1952 (do smrti) pa 4. predsednik te ustanove. Leta 1950 je tudi prejel Prešernovo nagrado za svoje znanstveno in znanstveno organizacijsko delo pri Slovenskem pravopisu. Po njem se imenuje Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Bil je častni član Slavističnega društva Slovenije.

Družina[uredi | uredi kodo]

Fran Ramovš je oče slovenskega skladatelja Primoža Ramovša.

Izbrana dela[uredi | uredi kodo]

  • Historična gramatika slovenskega jezika
    • II, Konzonantizem (1924),
    • VII, Dialekti (1935),
  • Slovenski pravopis, skupaj z Antonom Breznikom (1935),
  • Kratka zgodovina slovenskega jezika (1936),
  • O pomembnosti nekaterih pojavov v slovenskih narečjih na Koroškem (1946),
  • Morfologija slovenskega jezika (1952).

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]