Tomaž Šalamun

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skoči na: navigacija, iskanje
 Da bo članek zadostoval slogovnim smernicam Wikipedije, ga bo treba urediti.
Urediti ga je potrebno zaradi naslednjega razloga: mestoma neenciklopedičen slog.
O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka in/ali zamenjate oznako z določnejšo.
Pomagajte si tudi s Slogovnim in Pravopisnim priročnikom, pri prvih korakih tudi z Uvodom in Vadnico.
Tomaž Šalamun

Rojstvo: 4. julij 1941 (68 let)
Zagreb, Hrvaška
Poklic(i): pesnik
Vplivi: T.S. Eliot, Niko Grafenauer, Edvard Kocbek, Ezra Pound, Veno Taufer, Dane Zajc
Vplival(a) na: Aleš Šteger, Alojz Ihan, Ivo Svetina, Uroš Zupan

Tomaž Šalamun, slovenski pesnik, * 4. julij 1941, Zagreb.

Vsebina

[uredi] Življenje

Tomaž Šalamun se je rodil v Zagrebu, a se s starši kmalu za tem preselil v Ljubljano. Tu je preživel osem let, nato je drugi razred obiskoval v Mostarju, potem pa so se zopet vrnili v Slovenijo, in sicer v Koper, kjer je obiskoval gimnazijo in maturiral leta 1960. Družinsko okolje, ki je bilo izrazito intelektualno-umetniško, ga je poslalo študirat v Ljubljano. Med študijem je sodeloval s skupino OHO (tam je deloval tudi njegov brat, slikar Andraž Šalamun). Kasneje se se posvetil poeziji in postal svobodni umetnik. Objavljati je začel leta 1963 v Perspektivah, ki so bile tesno povezane z delovanjem Ohojevcev, njihov odgovorni urednik pa je bil prav Šalamun. Takratna oblast ga je po nasilni politični ukinitvi revije za nekaj dni vtaknila v zapor. Diplomiral je iz umetnostne zgodovine. Leta 1969 se je zaposlil kot pripravnik v Moderni galeriji (Ljubljana), leta 1971 pa kot asistent za umetnostno zgodovino na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. V sedemdesetih se potem prične obdobje potovanj, na katerih je napisana večina njegovih pesniških zbirk: leta 1970 odpotuje na trimesečni postdiplomski študij v Pizo, največ pa je potoval po Severni Ameriki, kjer je nekaj časa tudi živel in bil kulturni ataše v ZDA. Američani so ga sprejeli za svojega, t. j. ameriškega pesnika in ga navajajo skupaj s svojimi najboljšimi pesniki. Tam v zadnjih letih kot gostujoči profesor tudi uči v spomladanskih semestrih. Med slovenske klasike se je vpisal leta 1993 z izbranimi pesmimi v renomirani zbirki Kondor. Leta 2005 je bil izvoljen za izrednega člana SAZU. Danes živi kot svobodni književnik v Ljubljani in še vedno dosti potuje. V zakonu s pesnico Marušo Krese sta se mu rodila otroka Ana in David, sicer pa je njegova življenjska sopotnica Metka Krašovec.

[uredi] Dela

[uredi] Pesništvo

Tomaž Šalamun je pesnik izjemne ustvarjalne energije in ena osrednjih pesniških osebnosti. Izdal je več kot trideset pesniških zbirk in je tako zagotovo najplodovitejši slovenski pesnik. Že s prvo zbirko (Poker) je odprl vrata v takšen pesniški svet, kakršnega dotlej nismo poznali. To je svet prezrtih doživetij ali pa svet, ki je bil upesnjen tudi že pred njim. Šalamun ga je izpovedal s posebnim svojim jezikom. S tem jezikom je vpeljal v poezijo besede, ki so prej v pesmih veljale za tabu. Vendar, vpeljal jih je na tak način, da so se neizbežno prilegale v njegove pesnitve. S tam je nakazal poeziji pot v široko prostost.Nikoli ne piše v prvi osebi. Pesniški jaz se pri Šalamunu skriva v jeziku in v skritem pripovedovalcu, ki govori v hitro spremenljivih asociacijah, z neprizadetimi, ironičnimi in s posmehljivimi besedami, tako da nikjer ne pripoveduje pesmi neposredno iz sebe, ampak jo govorijo besede, z glasom skorajda neprizadetega pesnika, ki se igra vragolijaste igre pred bralčevimi očmi. Uresničil je dosleden tip modernistične poezije, po vsebinski strani se je odtrgal ne le od tradicije socialnega realizma, marveč tudi od simbolizma in eksistencializma. Njegovi verzi, ki so oblikovno popolnoma svobodni, so polni nepričakovanih pojmovnih povezav, asociacij in najbolj nenavadnih domislic, vendar brez skrivnostnega estetskega pomena, ki ga čutimo v Grafenauerjevih pesmih. Berejo se kot igrive, duhovite, včasih šokantne, a tudi bizarne igre svobodne domišljije. Svoja dela je objavljal predvsem v Perspektivah, v zborniku EVA, Pericarežeracirep, Katalog I, Katalog II. Pesniške zbirke:

Poker, 2002
Naslovnica otroške pesniške zbirke Kaj je kaj

[uredi] Pripovedništvo

  • Hiša Markova (1992)

[uredi] Prevodi

Šalamun je leta 1985 prevedel delo Nikec avtorja Renéja Goscinnyja

Prevedenih je več kot 30 njegovih knjig, ki so doslej izšle prevedene v 18 jezikov. v angleščini, francoščini, nemščini, poljščini, španščini in italijanščini tudi v več izdajah. Nekatere med njimi so:

  • Šalamun, Tomaž - Ein Stengel Petersilie im Smoking
  • Šalamun, Tomaž - Dijete i jelen
  • Šalamun, Tomaž - Póker
  • Šalamun, Tomaž - Poèmes choisis
  • Šalamun, Tomaž - Ambra
  • Šalamun, Tomaž - The Four Questions of Melancholy
  • Šalamun, Tomaž - Livre pour mon frère
  • Šalamun, Tomaž - A Ballad for Metka Krašovec
  • Šalamun, Tomaž - Acquedotto
The Four Questions of Melancholy

[uredi] Priredbe

[uredi] Recepcija

  • Brejc, Tomaž. 1989. 'Beseda je meso postala': predgovor k drugi izdaji Pokra. V: Šalamun, Tomaž. Poker. Ljubljana : Cankarjeva založba
  • Hribar, Tine. 1984. Sodobna slovenska poezija. Maribor: Obzorja
  • Kermauner, Taras. 1991. Poezija slovenskega zahoda, 2. del. Maribor
  • Paternu, Boris. 1999. Od ekspresionizma do postmoderne
  • Zorn, Aleksander. 1993. 'Beseda je edini temelj sveta': spremna beseda. V: Šalamun, Tomaž. Glagoli sonca. Ljubljana : Mladinska knjiga.

[uredi] Recepcija doma

Ko je Tomaž Šalamun objavil pesem Duma 64, je le ta dvignila veliko prahu, saj je bil takrat na oblasti komunistični režim in zanj je pesem predstavljala estetsko in družbeno politično provokacijo. To je veljalo tudi za objave pesmi v Perspektivah l. 1963; tudi ob izidu pesniške zbirke Poker leta 1966 ni bilo nič drugače, saj se je javnost posmehovala vrednotam in presežku besed »brez smisla in vsebine«. Pesnik pa je takrat dobil podporo enega izmed najpomembnejših srbskih pesnikov, že pred vojno tudi francoskega surrealista, tedanjega člana CK KPJ, Oskarja Daviča, ki mu je - kot navaja v intervjuju[1] - "na celi zadnji strani časopisa Komunist napisal pravi panegirik, kar je v Sloveniji povzročilo veliko zmedo".

Leta 1967 pa je priznan slovenski literarni kritik Boris Paternu v knjigi Slovenska književnost Šalamuna umestil ob druge slovenske književnike.

[uredi] Recepcija na tujem

Tomaž Šalamun je gostoval širom po svetu, v okviru mednarodnih pesniških festivalov, v okviru različnih literarnih delavnic (npr. International Writing Program) pa tudi v okviru svojih bralnih turnej. Daleč največ je gostoval po Ameriki: Vermont College, the University of Iowa, Sarah Lawrence College, Harvard University, Columbia University, Georgia State University, University of Massachusetts-Amherst, Emory University, the University of Mississippi, in še bi lahko naštevali.

V programu avstrijske literarne revije Wespennest omenjajo Šalamunov prispevek, s katerim se je predstavil poleg še štirinajstih slovenskih pesnikov in pisateljev. Neodvisna žirija berlinskega umetniškega programa DAAD je maja 2002 Tomaža Šalamuna za leto dni povabila v Berlin. Štipendije so bile podeljene literarnim ustvarjalcem po vsem svetu.

[uredi] Nagrade

[uredi] Literatura

  • Kos J. (1996). Književnost: učbenik literarne zgodovine in teorije, Maribor.
  • Kos J. (2001). Primerjalna zgodovina slovenske literature, Ljubljana.
  • Paternu B. (1989). Obdobja in slogi v slovenski književnosti, Ljubljana.
  • Paternu B. (1999). Od ekspresionizma do postmoderne, Ljubljana.
  • Hofman B. (1978). Pogovori s Slovenskimi pisatelji, Ljubljana.
  • Pogačnik J. s sod. (2001). Slovenska književnost III, Ljubljana.

[uredi] Viri

  • Šalamun T. (2003). Od tam, Ljubljana.
  • Šalamun T. (1999). Morje, Ljubljana.
  • Šalamun T. (2005). Kaj je kaj, Radovljica.

[uredi] Zunanje povezave


p • p • u
Jenkovi nagrajenci
Niko Grafenauer (1986) • Veno Taufer (1987) • Tomaž Šalamun (1988) • Aleš Debeljak (1989) • Milan Dekleva (1990) • Milan Jesih (1991) • Jure Detela (1992) • Kajetan Kovič (1993) • Svetlana Makarovič (1994) • Boris A. Novak (1995) • Iztok Osojnik, Alojz Ihan (1996) • Peter Semolič (1997) • Dane Zajc (1998) • Niko Grafenauer (1999) • Uroš Zupan (2000) • Milan Jesih (2001) • Erika Vouk (2002) • Brane Mozetič (2003) • Ciril Bergles, Jože Snoj (2004) • Maja Vidmar (2005) • Josip Osti, Miklavž Komelj (2006) • Tomaž Šalamun (2007) • Andrej Medved (2008) •


Napaka pri navajanju <ref> tags exist, but no <references/> tag was found; $2

Vzpostavljeno iz »http://sl.wikipedia.org/wiki/Toma%C5%BE_%C5%A0alamun«