Dane Zajc

Dane Zajc, slovenski pesnik, dramatik in esejist, * 26. oktober 1929, Zgornja Javoršica pri Moravčah, † 20. oktober, 2005, Golnik.

Dane Zajc (1998)

Življenje

Dane Zajc se je rodil 26. oktobra 1929. Med drugo svetovno vojno so mu nacisti požgali domačijo, izgubil je očeta in dva brata. Med vojno je prekinil šolanje, leta 1947 se je vpisal na Poljansko gimnazijo v Ljubljani. Leta 1951 so ga zaradi političnih stališč zaprli in izključili iz gimnazije, ki jo je nato leta 1958 končal v zasebni šoli, a mu vpis na univerzo ni bil dovoljen. Zaznamovale so ga negativne izkušnje med služenjem vojaškega roka leta 1951 in ga utrdile v odporu do socialističnega političnega sistema. Od leta 1953 je bil dve leti zaposlen na pošti, nato je dobil delo knjižničarja v Pionirski knjižnici v Ljubljani, kjer je delal do upokojitve leta 1989. Umrl je 20. oktobra 2005 za posledicami raka.

Delo

Dane Zajc se je kot eden najpomembnejših slovenskih književnikov druge polovice 20. stoletja uveljavil z ostrino skoncentrirane misli in presenetljivo svežino izraza. Njegovo ustvarjanje obsega poezijo in dramatiko (t.i. poetična drama), njegovi eseji in intervjuji sodijo v vrh slovenske literarne esejistike. Bil je tudi tudi pomemben ustvarjalec otroške in mladinske književnosti. Njegove pesmi, lutkovne igre in pravljice so priljubljene in se pogosto pojavljajo v berilih za osnovno šolo. V zadnjem desetletju je aktivno sodeloval z igralcem in glasbenikom Janezom Škofom, nastopila sta na številnih odrih v Sloveniji in v tujini. Dane kot recitator svojih pesmi, Škof pa kot spremljevalni harmonikar in pevec njegovih pesmi. Med drugim so te izvedbe zabeležene na zgoščenki z naslovom Ogenj v ustih.

Zajčevim stopinjam po slovenski književnosti sledita njegova sinova Zlatko Zajc in Lenart Zajc.

Kje je objavljal

Dane Zajc je pesmi začel objavljati v Mladinski reviji leta 1948, obenem je sodeloval v domskem glasilu Mi Mladi. Sodeloval je tudi pri Naši sodobnosti, Sodobnosti, Ljudski pravici, Ljubljanskem dnevniku, Pionirskem listu, Pionirju, Kurirčku, Cicibanu, Odru 57 itd. Deloval je kot član uredniškega odbora Revije 57, revij Beseda in Perspektive.

Slog in motivi

Zgodnje obdobje njegovega pesnjenja, do leta 1971, zaznamujejo izvirnost, močna sveža metaforika in globoka presunljiva čustva.

Pozneje je raziskoval zvočne, pomenske in estetske učinke, ki se odpirajo z razbitjem formalno sklenjene skladnje, kar učinkuje magično, ritualno, zarotitveno. Pesmi iz tega obdobja so polne morbidnega, grotesknega humorja. V njih odzvanja tako doživetje vojne, smrti, krutosti, kot tudi neosmišljena posameznikova in družbena eksistenca. Za simbol človeške ogroženosti so mu pogosto služile živali. Kritiki so ga označili na meji med eksistencializmom in nadrealizmom. Podobno kot poezija tudi dramatika kaže, da je človek v isti sapi žrtev in rabelj svojega življenja.

Po Niku Grafenauerju v Zajčevem pesništvu za otroke srečujemo celo vrsto motivov, ki so sami na sebi, glede na naše predstave o razsežajih otrokovega dojemanja in vednosti, docela zunaj njegovega pojmovnega in predstavnega dosega (npr. Erevan, Fijakarji, Jaki, Numizmatiki, Smrt, Šamani ipd.), a vendar presvetljeni s tisto otroškostjo, ki jih doživljajsko razpira in tako približa otroku, da mu postanejo povsem domači. Izkaže se namreč, da so še tako vsakdanje stvari, kot so npr. hiša, vrata, pes, papirnata letala, buča|buče, usta, zakaj, vprašaj, žarnica, žoga, žlica itd., lahko nadvse skrivnostne in predstavno vznemirljive, brž ko so iztrgane iz svoje običajne samoumevne pomenske določenosti. V Zajčevem pesništvu imamo torej opraviti z nenehnim pretapljanjem otroku znanih in neznanih stvari v posebno resničnost.

Avtor sam pravi, da piše „pesmi za otroke tako, kot da sva si z otrokom enaka. Rada imava čudne besede, dolge, komplicirane smešne besede, ki pojejo nekaj drugega kot pomenijo, ki jih ni treba razumeti. Vse gledava skoz oči, ušesa, s kožo, z okusom.“

Vplivi in povezave

Skupaj z Lojzetom Kovačičem, Viktorjem Blažičem in Janezom Menartom je sodeloval pri glasilu Mi mladi. Objavil je knjigo pesmi leta 1978 skupaj s Kajetanom Kovičem, Edvardom Kocbekom, Gregorjem Strnišo, Venom Tauferjem in Tomažom Šalamunom. Povezoval se je še avantgardnimi dramatiki kot sta Dominik Smole in Primož Kozak in teoretiki kot so Taras Kermauner, Veljko Rus in Janko Kos od sredine petdesetih let. Pesniško smer, ki jo je odprla Zajčeva lirika, utemeljujejo tudi mlajši kot npr. Aleš Debeljak, Uroš Zupan, in Aleš Šteger.

Bibliografija

Pesniške zbirke

• pesmi pred zbirko Požgana Trava so objavljene v zbirki Dane Zajc v petih knjigah (1948-1955)
• Požgana trava, samozaložba, Ljubljana, 1958 (COBISS)
• Jezik iz zemlje, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1961 (COBISS)
• Ubijavci kač, Obzorja, Maribor, 1968 (COBISS)
• Glava sejavka, Obzorja, Maribor, 1971 (COBISS)
• Rožengruntar, Obzorja, Maribor, 1974 (COBISS)
• Si videl, Partizanska knjiga, Ljubljana 1979 (COBISS)
• Kepa pepela, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984 (COBISS)
• Zarotitve, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1985 (COBISS)
• Znaki, Emonica, Ljubljana, 1990 (COBISS)
• Krokar, Edina, Ljubljana, 1997 (COBISS)
• Dol dol, Nova revija, Ljubljana, 1998 (COBISS)

Drame

• Otroka reke, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1963 (COBISS)
• Potohodec, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1971 (COBISS)
• Voranc, Obzorja, Maribor, 1978 (COBISS)
• Mlada Breda, Drama SNG, Ljubljana, 1981 (COBISS)
• Kalevala, 1986
• Medeja, Slovensko ljudsko gledališče, Celje, 1988 (COBISS)
• Grmače, Mihelač, Ljubljana, 1995 (COBISS)

Pesniške zbirke za otroke

• Bela mačica, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968 (COBISS)
• Abecedarija, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1975 (COBISS)
• Živali na dvorišču, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1975 (COBISS)
• V Cirkusu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1976 (COBISS)
• Na papirnatih letalih, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1978 (COBISS)
• Ta roža je zate, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1981 (COBISS)

Pravljice

• Mlada Breda (1978) (COBISS)
• Leteča hišica (1981) (COBISS)
• Bridka Ludvikova bitka (1985) (COBISS)
• Hiša (1990) (COBISS)
• Argonavti (1999) (COBISS)

Lutkovne igre

• Kralj Matjaž in Alenčica (1978)
• Petelin se sestavi (1978) (COBISS)
• Zgodba o fantu, ki ni poznal strahu (1983/84)
• Zakaj in Vprašaj (1991)

Eseji

• Igra besed in tišin (1972)
• Eseji, spomini in polemike (1990) (COBISS)
• Niko Grafenauer, Roža mogota. V: Dane Zajc, Ta roža je zate. Ljubljana: Mladinska knjiga (1981) - spremna beseda
• Denis Poniž, Slovenska lirika 1950- 2000. Ljubljana: Slovenska matica (2001)
• Franc Zadravec, Igor Grdina, Sto slovenskih pesnikov. Ljubljana: Prešernova družba (2004)
• M.A., Pesniki niso kaj prida, škodujejo pa tudi ne. Pionirski list, št.25

Priznanja in nagrade

• nagrada mesta Ljubljana
• nagrada Prešernovega sklada (1970)
• Prešernova nagrada (1981)
• dve Grumovi nagradi (1979 in 1986)
• Levstikova nagrada za življenjsko delo na področju mladinske in otroške literature (1977 in 2005)
• Jenkova nagrada (1998)
• Goranov venec (1980)
• Fulbrightova štipendija za priznanega umetnika za bivanje v New Yorku (1981)
• Predsednik društva slovenskih pisateljev (1991-95)
• Leta 1993 je postal izredni, od leta 1997 pa redni član SAZU.

Viri

• Berta Golob (1983): Srce ustvarja, roka piše. Ljubljana: Mladinska knjiga.
• Berta Golob (1995): Do zvezd in nazaj. Ljubljana: Mladinska knjiga.
• Denis Poniž (2001): Slovenska lirika 1950–2000. Ljubljana: Slovenska matica.
• Franc Zadravec, Igor Grdina (2004). Sto slovenskih pesnikov. Ljubljana: Prešernova družba.
• Marjeta Žebovc (2007): Slovenski književniki, rojeni od leta 1920 do 1929. Ljubljana: Karantanija.

Glej tudi

• seznam slovenskih akademikov
• seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti
• seznam slovenskih pesnikov
• seznam slovenskih pisateljev
• seznam prejemnikov Prešernove nagrade

Zunanje povezave

•  »Dane Zajc«. V: Slovenski biografski leksikon 1925–1991. Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU, 2009.
• Novica o smrti na RTVSLO