Lojze Zupanc

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Lojze Zupanc
Lojze Zupanc.jpg
Rojstvo 21. september 1906({{padleft:1906|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})
Ljubljana
Smrt 2. junij 1973({{padleft:1973|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:2|2|0}}) (66 let)
Škofja Loka
Poklic pisatelj

Lojze Zupanc, slovenski pisatelj, pesnik, dramatik in publicist, * 21. september 1906, Ljubljana, † 2. junij 1973, Škofja Loka.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Osnovno šolo je obiskoval v Ljubljani, učiteljišče pa je končal v Mariboru.

Prvič se je zaposlil leta 1928 v Štrekljevcu v Beli krajini. Nato je odšel v Škocjan pri Turjaku (1932-1936), za tem pa v Staro Cerkev (1936-1939). Na koncu je učil v Spodnjem Logu pri Kočevju (1939-1941), tu pa je dočakal tudi vojno. Malo pred osvoboditvijo se je zaposlil pri časopisu Jutro, kasneje pa je spet deloval kot učitelj. Služboval je v osnovni šoli v, Gradcu (1945-1947), nižji gimnaziji v Podzemlju (1947-1954), Gornjem Gradu (1954-1957) in nazadnje na Gimnaziji v Škofji Loki (1957-1959), kjer je leta 1973 umrl.

Delo[uredi | uredi kodo]

Po narodno osvobodilnem boju je pisal povesti iz kmečkega življenja in se posvečal zbiranju ter prirejanju narodopisnega gradiva. Napisal je tudi knjigo o bivanju v kočevskih zaporih (avtobiografska povest Sonce je umrlo, 1964).

Prvo knjigo belokrajnskih pripovedk je izdal leta 1932, nato pa so sledile še druge zbirke: Bili so trije velikani (1932), Dedek povej (1939), Svirel povodnega moža (1944), Velikan Nenasit (1944), Zaklad na Kučarju (1956), leta 1965 pa je Mladinska knjiga izdala izbor njegovih del z naslovom Sto belokrajnskih (1965). Drugo področje, kjer je zbral veliko ljudskih motivov, je Savinjska dolina. Tu sta nastali njegovi zbirki Povodni mož v Savinji (1957) in Palček v čedri (1959). V Škofji Loki in okolici pa je zbral gradivo za knjigo Kamniti most (1959).

Sodeloval je tudi z Alojzijem Bolharjem (1899-1984). Povezovalo ju je zanimanje za slovenska ljudska dela.

O začetku svojih del pripoveduje takole:

Večino svojega življenja sem preživel v različnih krajih Bele krajine. Bil sem deležen gostoljubnosti in ljubezni ljudi, ki sem jih srečeval. Mudil sem se v preprostih kmečkih domovih; ob belokrajnski črnini me je opajala govorica nepozabnih Belokrajncev; in če je vsako življenje bilo bridko, so se preprosti ljudje rajši zatekali v svet domišljije.

—Lojze Zupanc: Povodni mož v Savinji (1971). Založba Mladinska knjiga.

Sodeloval je tudi z Alojzijem Bolharjem (1899-1984). Lojze Zupanc in Alojzij Bolhar sta se zanimala za ljudsko slovstvo. Alojzij Bolhar je zbral veliko Zupancevih del.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Pravljice in pripovedke[uredi | uredi kodo]

Romani[uredi | uredi kodo]

Povesti[uredi | uredi kodo]

Zbirke črtic[uredi | uredi kodo]

Zbornik[uredi | uredi kodo]

Igre[uredi | uredi kodo]

Dela za mladino[uredi | uredi kodo]

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]