Ivan Bratko (pisatelj)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ivan Bratko (pisatelj)
Rojstvo15. februar 1914({{padleft:1914|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})
Celje
Smrt23. marec 2001({{padleft:2001|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:23|2|0}}) (87 let)
Četrtna skupnost Vič[1]
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 SHS
 Cislajtanija
Poklicpisatelj, partizan

Ivan Bratko (ilegalno ime Andrej), slovenski komunist, partizan, publicist, pisatelj, * 15. februar 1914, Celje, † 23. marec 2001, Ljubljana.

Bratko je leta 1941 v Ljubljani končal študij na pravni fakulteti. Že kot študent je bil aktiven v delavskem gibanju. Od 1933 je bil član KPS in že pred 2. svetovno vojno pisec socialnogospodarskih in kulturnopolitičnih člankov v revijah Sodobnost, Obzorja, Tehnika in gospodarstvo, po njej pa v Ljudski pravici, Književnih novinah in Novem svetu. Od 1941 je deloval v NOB kot funkcionar OF. Iz internacije v Gonarsu je pobegnil k partizanom 1942-43 je bil v Slovenskem Primorju, 1944 vodja Partijske šole CK KPS. Bil je rezervni podpolkovnik JLA.

Po vojni je bil najprej (1945--48) glavni urednik partijskega glasila Ljudske pravice, do 1950 pomočnik ministra ljudske prosvete LRS, nato direktor Radia Ljubljana, nazadnje pa skoraj 30 let (1952--81) direktor Državne založbe Slovenije. Bil je republiški poslanec in član CK ZKS, nazadnje tudi član Sveta republike(?).

Bratko je kot pisatelj dosegel največji uspeh z romanom Teleskop (1954) v katerem z mikavnim pisanjem o razburljivih dogodkih o usodi posameznikov in skupine popisuje pobeg iz taborišča v Gonarsu. Bratko je te dogodke (bil je med organizatorji pobega, kot tudi njegov gimnazijski sošolec Boris Kraigher) popisal kronistično in jih povezal v zaokroženo pripoved, tako da ima delo dokumentarno in literarno vrednost. Za delo je prejel Levstikovo nagrado. Leta 1957 je izdal reportažno povest Pomlad v februarju, ki pripoveduje o likvidatorjih v Ljubljani. Povest je sicer napeta, a literarno šibka[navedi vir]. Napisal je še zbirko novel Vroči asfalt Evrope (1962), Dekletov dnevnik (1969) in potopisa po ZDA Rakete in sekvoje (1965) ter S poti po evropskem zapadu (1950). S področja kulturnopolitične publicistike sta nastali deli Čas knjige (1972) in Okrogla miza (1977).

Njegova sinova sta računalnikar, strokovnjak za umetno inreligenco Ivan Bratko in kemik Dušan Bratko.

Odlikovanja[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Nenad Bjeloš: Odlikovani Slovenci 1944-1950. v Vojnozgodovinski zbornik št. 8, str. 97-102. Logatec, 2002
  • Enciklopedija Slovenije; knjiga 1, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987
  • Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978
  • »Preminil pisatelj in založnik Ivan Bratko«. Slovenska tiskovna agencija. 26. marec 2001. Pridobljeno 6. aprila 2012.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]


  1. https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/1966/ivan-bratko