Gradac

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Gradac
Gradac is located in Slovenija
Gradac
Gradac
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°36′48.41″N 15°14′37.87″E / 45.6134472°N 15.2438528°E / 45.6134472; 15.2438528Koordinati: 45°36′48.41″N 15°14′37.87″E / 45.6134472°N 15.2438528°E / 45.6134472; 15.2438528
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Jugovzhodna Slovenija
Tradicionalna pokrajina Dolenjska
Občina Metlika
Nadmorska višina 150 m
Prebivalstvo
 • Skupno 419
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 8332 Gradac
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Gradac je vas v Občini Metlika v Beli krajini. Svoje ime je dobilo po istoimenskem gradu, ki stoji v okljuku reke Lahinje. Glavni deli Gradacu so naselja: Klošter in Okljuka. Krajevna skupnost ima skupno spletno stran s gasilskem in sportnem društvom.spletna stran Gradac

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Iz podatkovne zbirke Arhiva Republike Slovenije, ki vsebuje tudi pregled map zemljiških katastrov 19. stoletja, je razvidno, da se med mapami tedanjega Franciscejskega katastra za Kranjsko, ki je nastajal v obdobju od leta 1823 do 1869, nahaja tudi mapa katastrske občine Gradac z naslednjimi naslovnimi podatki: Gemeinde Gradaz in Illyrien, Kreis Neustadt, Steuer Bezirk Krupp, 1824 [1]

Gradac leta 1935

V Gradcu je v obdobju od leta 1858 do 1882 obratovala za tiste čase sorazmeroma velika železolivarna, v kateri je bilo stalno zaposlenih 50 delavcev, s pridobivanjem rud in zunanjimi deli pa si je preko nje kruh služilo več kot 300 delavcev ter po 20 do 30 voznikov.[2]

18. junija 1944 je bil v krajevni dvorani v Gradcu ustanovljen Rdeči križ Slovenije.[3] V letih 1944/45 je bila v gradu oficirska šola.

Gradac je bil včasih trg in po drugi svetovni vojni do konca junija 1955 samostojna občina. Odtlej KS Gradac upravno spada pod občino Metlika, medtem ko v verskem pogledu že od nekdaj spada pod faro Podzemelj. Nekoč kar bogato kulturno življenje (npr. legendarno pustno društvo Gradaški mački, teater v krajevni dvorani) je v zadnjih petnajstih letih skorajda povsem zamrlo. Vendar so se gradaški mački v zadnjih dveh letih udeležili poletnem karnevalu na Kolpi in na tam opozorili na propadajoči grad (2009) Gradaški mački opozarjajo na propadajoči grad in pomanjkajoče infrastrukture v Gradacu (2010) Gradaški mački na poletnem karnevalu 2010. Od številnih gostiln (Mazele, Pance, Pri Dimu, Župančič, Rakar) ni nobena delujoča, vendar se je leta 2013 odprla nova gostilna, ki je zdaj edina v vasi.[4] V zadnjih letih je vse več kritike glede neurejnosti in propadanja vasi, gradu in parka oziroma zapiranja trgovine ter druge manjkajoče infrastrukture (npr. kažipoti do pošte, želežniške postaje, vasi Oljuka, in pokopališča v Kloštru).[5][6][7]Odgovorni krajevne skupnosti oz. oböine Metlike se zagovarjajo.[8][9]

Zgradbe in znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Gradac ima želežniško postajo, pošto (pokriva območje celotne podzemeljske fare), trgovino z bifejem, dve gostilni, nekaj samostojnih podjetnikov, žago in v eni od zgradb nekdanjih silosov za shranjevanje raznih žitaric manjši industrijski obrat za proizvodnjo pripomočkov za cvetličarstvo. V pretektlosti je bilo v vasi kar dosti obrtnikov (kolarji, pečarji in lončarji, kamnoseki, itd). Stari gasilski dom pri odcepu proti Semiču žalostno sameva. V njegovi bližini stoji tudi javna tehtnica, ki pa že skoraj pol stoletja ni več v uporabi.

Gradaški grad

Blizu novega gasilskega doma ob cesti proti Črnomlju so igrišča za košarko, rokomet, mali nogomet, balinanje in odbojko. Travnato letališče se nahaja v približno 2,5 km oddaljenem Prilozju.[10].

Gradac nima več osnovne šole (nekoč je bila v kraju le 4-letna podružnična šola), tako se gradaški otroci v šolo vozijo v 2 km oddaljeni Podzemelj.

Nekaj stavb poleg tistih znotraj grajskega kompleksa je bilo v začetku tega tisočletja razglašenih za kulturne spomenike [11] oziroma uvrščenih v seznam enot nepremične kulturne dediščine, in sicer: »Baričina hiša« (domačija je sestavljena v obliki črke U), »Hanzljeva hiša« (na stopnišču je stenska slika belokranjskih noš), »Maceletova hiša«, v kateri je bila do sredine 80-ih let preteklega stoletja pošta (stavba je bila zgrajena leta 1889, kot je razvidno iz napisa na kamnitem portalu vhodnih vrat; v traktu, ki je povezan s Hanzljevo hišo, je bila dolga leta trgovina) ter »Grofova (Pavliničeva) domačija« (v hiši je v celoti ohranjena lončarska delavnica, s pečjo in dimnikom).[12]




Grad Gradac[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: grad Gradac.

Grad se prvič omenja leta 1326, sedanjo klasicistično podobo pa je dobil po prezidavi v 19. stoletju.[13]

Prihodnost[uredi | uredi kodo]

Kot največji projekti v kraju so načrtovani: posodobitev vodovoda, izgradnja kanalizacije s čistilno napravo, pločnik, manjša obrtniško-industrijska cona v bližini zgoraj omenjenih silosov in temeljita obnova gradu Gradac. Metliški župan je obljubil obnovo makadamske ceste proti kamnolomom.[14]

Osebnosti, povezane z Gradcem[uredi | uredi kodo]

  • Jurij Ipavec, slovenski zdravnik in kirurg, * ?, 18. stoletje, † ?.
  • sin Franc Ipavec, slovenski zdravnik, * 11. avgust 1776 Gradac v Beli krajini, † 1858. Potomci Franca in žene Katarine so se začele vrstiti generacije glasbenikov in zdravnikov (glej Ipavci).
  • Jakob Zearo, kamnoseški mojster ki je npr. izdelal leta 1871 kamnit grb metliških graščakov Savinšek, * ?, 19. stoletje, † ?[15]
  • Adolf Pirsch, slikar, 4. juli 1858 v Gradacu, † 28. april 1929 v Grazu

Galerija[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ http://sigov3.sigov.si/cgi-bin/htqlcgi/arhiv/enos_isk_kat.htm
  2. ^ Mohorič I. (1953). »Železarna Gradac v Beli krajini«, Kronika, Periodika I, Časopis za slovensko krajevno zgodovino, št. 3
  3. ^ Zgodovina. Rdeči križ Slovenije. Pridobljeno 14.11.2009.
  4. ^ Sprehod ob Lahinji in Krupi, Delo, Napovednik Lajf, stran 18, 30. april, 2009
  5. ^ Bralka iz Bele krajine v rubriki Halo, tukaj bralec Dolenjca", Dolenjski list, 6.10.2011, str. 36
  6. ^ Gradaška turistka v rubriki Halo, tukaj bralec Dolenjca", Dolenjski list, 19.2.2009, str. 36
  7. ^ Pismo bralke Milene Movrin, rubrik Popravki in odgovori, Dolenjski list, 3.11.2011
  8. ^ Marja Cerjanec, v rubriki Poparvki in odgovori, Dolenjski list, 13.10.2011
  9. ^ Kabinet županje Občine Metlika v rubriki, Popravki in odgovori, Dolenjski list, 3.11.2011
  10. ^ "Aeroklub Bela Krajina". 
  11. ^ http://www.mk.gov.si/
  12. ^ "Iskanje enot nepremičnine kulturne dediščine". 
  13. ^ Odlok o razglasitvi Območja gradu in Gradu Gradac za kulturni spomenik državnega pomena, Uradni list RS 55/2002 z dne 27. 6. 2002
  14. ^ Župan je že obljubil pomoč, Miriam Bezek-Jakše, Dolenjski list, str. 8, 5.7.2012
  15. ^ "Naša kulturna dediščina-Od krčmarja do graščaka" Alenka Misja Zgaga (Belokransjki muzej Metlika), Dolenjski list, 22.4.2010

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Jurejevčič B. (2006). Naravna in kulturna dediščina vasi Gradac v občini Metlika, Seminarska naloga, Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem, Maribor.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]