Gradac

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Gradac
Gradac is located in Slovenija
Gradac
Gradac
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°36′48.41″N 15°14′37.87″E / 45.6134472°N 15.2438528°E / 45.6134472; 15.2438528Koordinati: 45°36′48.41″N 15°14′37.87″E / 45.6134472°N 15.2438528°E / 45.6134472; 15.2438528
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Jugovzhodna Slovenija
Tradicionalna pokrajina Dolenjska
Občina Metlika
Nadmorska višina 150 m
Prebivalstvo
 • Skupno 419
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 8332 Gradac
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Gradac je vas v Občini Metlika v Beli krajini. Ime ima po istoimenskem gradu, ki stoji v okljuku reke Lahinje. Glavna predela Gradca sta naselji Klošter in Okljuka. Krajevna skupnost ima skupno spletno stran z gasilskim in športnim društvom. spletna stran Gradac

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Iz podatkovne zbirke Arhiva Republike Slovenije, ki vsebuje tudi pregled map zemljiških katastrov 19. stoletja, je razvidno, da se med mapami tedanjega Franciscejskega katastra za Kranjsko, ki je nastajal v obdobju od 1823 do 1869, nahaja tudi mapa katastrske občine Gradac z naslednjimi naslovnimi podatki: Gemeinde Gradaz in Illyrien, Kreis Neustadt, Steuer Bezirk Krupp, 1824. [1]

Gradac leta 1935

V Gradcu je od 1858 do 1882 obratovala za tiste čase sorazmeroma velika železolivarna, v kateri je bilo stalno zaposlenih 50 delavcev, s pridobivanjem rud in zunanjimi deli pa si je prek nje kruh služilo več kot 300 delavcev ter po 20 do 30 voznikov.[2]

18. junija 1944 je bil v krajevni dvorani v Gradcu ustanovljen Rdeči križ Slovenije.[3] V letih 1944/45 je bila v gradu oficirska šola.

Gradac je bil včasih trg, po drugi svetovni vojni do konca junija 1955 pa samostojna občina. Odtlej KS Gradac upravno spada pod občino Metlika, medtem ko v verskem pogledu že od nekdaj spada pod faro Podzemelj. Nekoč kar bogato kulturno življenje (npr. legendarno pustno društvo Gradaški mački, gledališče v krajevni dvorani) je v zadnjih petnajstih letih skoraj povsem zamrlo. Vendar so se gradaški mački v zadnjih dveh letih udeležili poletnega karnevala na Kolpi in tam opozorili na propadajoči grad (2009) Gradaški mački opozarjajo na propadajoči grad in pomanjkajo infrastrukturo v Gradcu (2010) Gradaški mački na poletnem karnevalu 2010. Od številnih gostiln (Mazele, Pance, Pri Dimu, Župančič, Rakar) ne deluje nobena več, vendar so leta 2013 odprli novo gostilno, ki je zdaj edina v vasi.[4] V zadnjih letih je vse več kritike zaradi neurejnosti in propadanja vasi, gradu in parka oziroma zapiranja trgovin ter druge manjkajoče infrastrukture (npr. kažipotov do pošte, želežniške postaje, vasi Okljuka in pokopališča v Kloštru).[5][6][7]Odgovorni na krajevni skupnosti oz. občini Metlika se izgovarjajo.[8][9]

Zgradbe in znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Gradac ima želežniško postajo, pošto (pokriva območje celotne podzemeljske fare), trgovino z bifejem, dve gostilni, nekaj samostojnih podjetnikov, žago in v eni od zgradb nekdanjih silosov za shranjevanje raznih žitaric manjši industrijski obrat za proizvodnjo pripomočkov za cvetličarstvo. V pretektlosti je bilo v vasi kar dosti obrtnikov (kolarji, pečarji in lončarji, kamnoseki, itd). Stari gasilski dom pri odcepu proti Semiču žalostno sameva. V njegovi bližini stoji tudi javna tehtnica, ki pa že skoraj pol stoletja ni več v uporabi.

Gradaški grad

Blizu novega gasilskega doma ob cesti proti Črnomlju so igrišča za košarko, rokomet, mali nogomet, balinanje in odbojko. Travnato letališče se nahaja v približno 2,5 km oddaljenem Prilozju.[10].

Gradac nima več osnovne šole (nekoč je bila v kraju le 4-letna podružnična šola), zato se gradaški otroci v šolo vozijo v 2 km oddaljeni Podzemelj.

Nekaj stavb, poleg tistih znotraj grajskega kompleksa, je bilo v začetku tega tisočletja razglašenih za kulturne spomenike [11] oziroma uvrščenih na seznam enot nepremične kulturne dediščine, in sicer: Baričina hiša (domačija v obliki črke U), Hanzljeva hiša (na stopnišču je stenska slika belokranjskih noš), Maceletova hiša, v kateri je bila do sredine 80-ih let preteklega stoletja pošta (stavba je bila zgrajena leta 1889, kot je razvidno iz napisa na kamnitem portalu vhodnih vrat; v traktu, ki je povezan s Hanzljevo hišo, je bila dolga leta trgovina), ter Grofova (Pavliničeva) domačija (v hiši je v celoti ohranjena lončarska delavnica s pečjo in dimnikom).[12]




Grad Gradac[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: grad Gradac.

Grad je prvič omenjen 1326, sedanjo klasicistično podobo pa je dobil po prezidavi v 19. stoletju.[13]

Prihodnost[uredi | uredi kodo]

Kot večje projekte v kraju načrtujejo: posodobitev vodovoda, izgradnjo kanalizacije s čistilno napravo, pločnik, manjšo obrtniško-industrijsko cono v bližini omenjenih silosov in temeljito obnovo gradu Gradac. Metliški župan je obljubil obnovo makadamske ceste proti kamnolomom.[14]

Osebnosti, povezane z Gradcem[uredi | uredi kodo]

  • Jurij Ipavec, slovenski zdravnik in kirurg, * ?, 18. stoletje, † ?.
  • sin Franc Ipavec, slovenski zdravnik, * 11. avgust 1776, Gradac v Beli krajini, † 1858. S potomci Franca in žene Katarine so se začele vrstiti generacije glasbenikov in zdravnikov (glej Ipavci).
  • Jakob Zearo, kamnoseški mojster, ki je npr. 1871 izdelal kamnit grb metliških graščakov Savinšek, * ?, 19. stoletje, † ?[15]
  • Adolf Pirsch, slikar, 4. juli 1858 v Gradcu v Beli krajini, † 28. april 1929 v Gradcu na Štajerskem

Galerija[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ http://sigov3.sigov.si/cgi-bin/htqlcgi/arhiv/enos_isk_kat.htm
  2. ^ Mohorič I. (1953). »Železarna Gradac v Beli krajini«, Kronika, Periodika I, Časopis za slovensko krajevno zgodovino, št. 3
  3. ^ Zgodovina. Rdeči križ Slovenije. Pridobljeno 14.11.2009.
  4. ^ Sprehod ob Lahinji in Krupi, Delo, Napovednik Lajf, stran 18, 30. april, 2009
  5. ^ Bralka iz Bele krajine v rubriki Halo, tukaj bralec Dolenjca", Dolenjski list, 6.10.2011, str. 36
  6. ^ Gradaška turistka v rubriki Halo, tukaj bralec Dolenjca", Dolenjski list, 19.2.2009, str. 36
  7. ^ Pismo bralke Milene Movrin, rubrik Popravki in odgovori, Dolenjski list, 3.11.2011
  8. ^ Marja Cerjanec, v rubriki Poparvki in odgovori, Dolenjski list, 13.10.2011
  9. ^ Kabinet županje Občine Metlika v rubriki, Popravki in odgovori, Dolenjski list, 3.11.2011
  10. ^ "Aeroklub Bela Krajina". 
  11. ^ http://www.mk.gov.si/
  12. ^ "Iskanje enot nepremičnine kulturne dediščine". 
  13. ^ Odlok o razglasitvi Območja gradu in Gradu Gradac za kulturni spomenik državnega pomena, Uradni list RS 55/2002 z dne 27. 6. 2002
  14. ^ Župan je že obljubil pomoč, Miriam Bezek-Jakše, Dolenjski list, str. 8, 5.7.2012
  15. ^ "Naša kulturna dediščina-Od krčmarja do graščaka" Alenka Misja Zgaga (Belokransjki muzej Metlika), Dolenjski list, 22.4.2010

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Jurejevčič B. (2006). Naravna in kulturna dediščina vasi Gradac v občini Metlika, Seminarska naloga, Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem, Maribor.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]