Lahinja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Reka Lahinja pri Primostku

Lahinja je 33,4 km dolga reka v Beli krajini. Povirje sestavlja več kraških izvirov na koncu neizrazite zatrepne doline med vasmi Knežina, Belčji Vrh in Mali Nerajec. Zaradi majhnega padca ima reka v zgornjem toku precej vijugast tok. Vse pomembnejše pritoke dobiva z leve strani in vsi se začenjajo s kraškimi izviri.

Večji Nerajski potok ali Nerajčica se ji pridruži kmalu po izviru.

V ozki plitvi strugi teče Lahinja proti severu, pri Dragatušu se vanjo izliva večji pritok Podturnščica, v Črnomlju pa Dobličica. Od izliva Podturnščice teče Lahinja po ozki in do 20 m globoki strugi, s številnimi okljuki. Na enem najlepših okljukov leži grad Gradac. Med Črnomljem in Gradcem nima površinskih pritokov, pod Gradcem pa se vanjo izliva vodnata in hitreje tekoča Krupa. Po sotočju s Krupo zavije Lahinja proti vzhodu in se pri Primostku izliva v Kolpo.

Njena rečna mreža je nesimetrična, saj večino površinskih pritokov dobiva z leve strani. Sodi v porečje Save.

Prvih 7 kilometrov toka je vključenih v območje Natura 2000 in zavarovanih v Krajinskem parku Lahinja.

Ime reke[uredi | uredi kodo]

V Slavi vojvodine Kranjske in ostalih starejših knjigah oz. zapisih je zaslediti, da je reka v preteklosti imela drugačno ime. Takrat se je še imenovala Črnomaljščica.[1]

Uporaba in onesnaženost[uredi | uredi kodo]

Pred tridesetimi leti (do zgraditve vodovoda) so v vaseh ob reki vaščani pridobivali pitno vodo neposredno iz Lahinje. Vodo so morali pred uporabo prekuhati, saj ni bilo nobene čistilne naprave. Tudi živina se je napajala v Lahinji.

Med drugim je prihajalo do izpustov odpadnih vod (klavnica v Črnomlju) in deloma fekalnih vod neposredno v Lahinjo. Šele v sedemdesetih letih (1974) dvajsetega stoletja so v različnih vaseh, na primer Gradcu pričeli graditi vodovod.

Čeprav se je čistoča reke po zgraditvi čistilne naprave v mestu Črnomelj v letu 1994-1996 vsaj na videz izboljšala, nekateri krajani še vedno uporabljajo reko za divje smetišče oziroma odlagališče odpadkov. Čistilna naprava v Črnomlju ima zmogljivost 4500 populacijskih enot.[2]

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Enajsta knjiga o mestih, trgih, starih in novih gradovih, samostanih, vrtovih itn. na Kranjskem; in vsakovrstnih znamenitih stvareh, ki so se tam zgodile.". Slava vojvodine Kranjske. Pridobljeno dne 3.4.2014. 
  2. ^ Čistilna naprava še letos, M. Bezek-Jakše, Dolenjski list 25.2.2010, str. 8