Jugovzhodna Slovenija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Statistične regije Slovenije
Notranje selitve - priselitve v statistično regijo jugovzhodna Slovenija in odselitve iz te regije, 2009

Regija jugovzhodna Slovenija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije.

Statistična regija jugovzhodna Slovenija v besedi[uredi | uredi kodo]

Ta regija na jugovzhodu Slovenije, po površini največja slovenska regija, povezuje v enoto štiri pokrajine: deželo suhe robe, deželo kočevskega medveda, deželo cvička in deželo zelenega Jurija. Njen razvoj omogoča v največji meri industrija (avtomobilska, farmacevtska in druga lahka industrija); po podatkih Statističnega urada RS je ta leta 2008 ustvarila skoraj polovico bruto dodane vrednosti v tej regiji. Po vrednosti vlaganj na prebivalca so tukajšnja podjetja, družbe in organizacije z 20 in več zaposlenimi na tretjem mestu v Sloveniji, čeprav njihove bruto investicije v nova osnovna sredstva na prebivalca ne presegajo državnega povprečja. Pomembno vlogo ima tudi raziskovalno-razvojna dejavnost; v letu 2008 so izdatki zanjo znašali kar 3,2 % BDP te regije. Finančna sredstva za to dejavnost so skoraj v celoti prispevale gospodarske družbe. Stopnja brezposelnosti v tej regiji je bila nižja od slovenskega povprečja; manj ugodna pa je bila tu izobrazbena struktura brezposelnih (več kot dve petini teh oseb sta namreč imeli najnižjo stopnjo izobrazbe). Znatno ugodnejši so prebivalstveni kazalniki. V letu 2009 je bila regija po prirastu prebivalcev na četrtem mestu v državi, k rasti števila prebivalcev pa je prispevalo predvsem priseljevanje. Delež mladih (0–14 let) je bil tu glede na preostale regije še vedno med največjimi, vendar je bil že manjši od deleža oseb v starosti 65 let ali več (15,6 %). Kljub temu je povprečna starost prebivalcev jugovzhodne Slovenije najnižja v državi (leta 2009 je bila za več kot 2 leti nižja od povprečne starosti prebivalcev v obalno-kraški regiji).[1]

Statistična regija jugovzhodna Slovenija v številkah[uredi | uredi kodo]

Statistični podatki Statistični kazalniki
Površina, km2, 1. 7. 2009
2.675
Gostota prebivalstva, preb/km2, 1. 7. 2009
53,1
Število prebivalcev, 1. 7. 2009
141.935
Povprečna starost prebivalcev, leta, 1. 7. 2009
40,4
Naravni prirast, 2009
149
Naravni prirast, št./1.000 preb., 2009
1,0
Število učencev, 2009/2010
12.003
Prebivalci, stari 0-14 let, %, 1. 7. 2009
14,9
Število dijakov, 2009/2010
6.608
Prebivalci, stari 65 let ali več, %, 1. 7. 2009
15,6
Število študentov, 2009/2010
8.407
Skupni prirast, št./1.000 preb., 2009
6,4
Število delovno aktivnih prebivalcev, 2009
54.744
Prebivalci, stari 25-64 let, brez izobrazbe ali z nepopolno osnovno šolo ali osnovno šolo, %, 2009
20,4
Število zaposlenih oseb, 2009
48.500
Prebivalci, stari 25-64 let, z višjo ali visoko izobrazbo, %, 2009
21,4
Število registriranih brezposelnih oseb, 2009
5.952
Stopnja registrirane brezposelnosti, %, 2009
8,9
Povprečna mesečna bruto plača, regija prebivališča, 2009
1.397
Stopnja delovne aktivnosti, %, 2009
62,2
Število podjetij, 2009
8.699
Povprečna površina stanovanja, m2, 31. 12. 2009
76,7
Bruto domači proizvod (BDP) v regiji, mio. EUR, 2008
2.406
BDP na prebivalca, EUR, 2008
17.145
Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2007
49.437
Prejemniki denarnih socialnih pomoči, št./1.000 preb., 2009
36,6
Število cestnoprometnih nesreč, 2009
1.165
Osebni avtomobili, št./1.000 preb., 31. 12. 2009
506
Število prenočitev turistov, 2009
381.427
Količina zbranih komunalnih odpadkov, kg/preb., 2009
336
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, [1], Podatkovna baza SI STAT Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Slovenske regije v številkah 2011

Občine v statistični regiji[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]


 
Občine v regiji Jugovzhodna Slovenija
Zastava Slovenije
Slovenija | Slovenske pokrajine