Gorenjska

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Gorenjska

Gorénjska (nemško Oberkrain, italjansko Alta Carniola) je gorata alpska pokrajina ob zgornjem delu reke Save v Sloveniji, severno in severozahodno od Ljubljane, med razvodnico s Sočo na zahodu, razvodnico z Dravo na severu, razvodnico s Savinjo na vzhodu, Posavskim hribovjem ter Ljubljano na jugu. Obsega pogorja Karavank, zahodno, kamniško stran Kamniško-Savinjskih Alp ter vzhodni del Julijskih Alp. Jedro Gorenjske je 300 do 500 metrov visoka Ljubljanska kotlina, ki sega od Ljubljane do Žirovnice in Bleda.

Pokrajina spada med gospodarsko najbolj razvite predele Slovenije z močno in raznovrstno industrijo, obrtjo in turizmom, tako poletnim kot zimskim. V kmetijstvu izstopa živinoreja in poleg nje izkoriščanje gozdov.

Večja mesta so Kranj, Jesenice, Domžale, Tržič, Škofja Loka, Kamnik in Medvode.

Notranje se Gorenjska deli na Zgornjo Gorenjsko (Jesenice), Osrednjo Gorenjsko (Kranj) in na Vzhodno Gorenjsko (Domžale).

Kmetijstvo in gozdarstvo[uredi | uredi kodo]

Gorenjska ima 10.5 odstotka skupne slovenske površine, 6.4 odstotka vseh obdelovalnih zemljišč v Sloveniji, 7.6 odstotka kmetijskih zemljišč, 12.4 odstotka gozdov in kar 20.7 odstotkov nerodovitnega sveta. Vseh kmetijskih zemljišč je 62231 ha, od tega 11922 ha njiv in vrtov, 1887 ha sadovnjakov, 48205 ha travnikov in pašnikov ... Veliko kmetijskih zemljišč je v hribovskem in višinskem območju.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

V industriji prevladujejo tri panoge: proizvodnja električnih strojev in aparatov, proizvodnja končnih lesnih izdelkov in kovinsko predelovalna industrija.

Narečje[uredi | uredi kodo]

Govor z območja Gorenjske spada pretežno v gorenjsko narečno skupino. Gorenjsko narečje velja za dokaj enotno narečje. Posebnosti gorenjske narečne skupine sta le vzhodnogorenjski govor (Tuhinjska Dolina) in na jugozahodu selško narečje. Govor v območju Škofje Loke in poljanske doline pa spada v rovtarsko narečno skupino (škofjeloško narečje, poljansko narečje). Na skrajnem vzhodu Gorenjske je še Medijski govor (Zagorje), ki pa spada že v Posavsko narečje, ki pa je del večje štajerske narečne skupine.

Podnebje in rastje[uredi | uredi kodo]

Podnebje je gorsko mrzle zime in mila poletja. Rastje v gorah je gorsko ruševje, malo zelenja, malo dreves, v kotlini je veliko rastja.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Gorenjska 95/96, Gorenjski Glas
  • Veliki splošni leksikon, DZS, Ljubljana 2006

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]