Istra
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ístra (italijansko Istria) je polotok v jugozahodni Sloveniji in severozahodni Hrvaški na severu Jadranskega morja. Prebivalci so Istrani.
Pomembnejša istrska mesta so Koper (italijansko Capodistria), Pulj ali Pula (Pola), Poreč (Parenzo), Rovinj (Rovigno), Pazin (Pisino), Labin (Albona), Buzet (Pinguente), Opatija (Abbazia), Umag (Umago), Piran (Pirano), Izola (Isola), Novigrad (Cittanova), Vodnjan (Dignano) in Milje (Muggia). Od teh so Koper, Piran in Izola v Sloveniji, Milje so v Italiji, ostali kraji so na Hrvaškem.
Zahodna obala Istre je bolj razgibana in naseljena, vzhodna pa bolj strma in manj naseljena. Običajno Istro delijo na tri dele:
- bela Istra (Čičarija in Učka ter vzhodni del) zaradi kamnitega krasa,
- siva Istra (srednji del) zaradi glinastih tal in
- rdeča Istra (zahodni in južni del) zaradi rdeče zemlje (italijansko: terrarossa).
Vsebina |
[uredi] Zgodovina
Ime Istra izhaja iz ilirskega plemena Histri, po drugi teoriji pa po reki Histar (Donava) za katero se je v starih časih domnevalo da se v Istri zliva v Jadransko morje. To je povezano z legendo o Argonavtih, ki so tod pluli okoli 1250 pr. n. št. Istra je naseljena že od paleolitika. V predrimskem obdobju se je v Istri razvila mreža približno 500 naselij zanih pod imenom kastelirji (hrvaško gradine). Rimljani so Histre opisovali kot kruto pleme piratov, ki so bili zaščiteni s težko navigacijo okoli njihovih skalnih obal. Rimljani so potrebovali dva vojna pohoda, da so jih leta 178/177 pr. n. št. končno uspeli ukrotiti. Tedaj so uničili njihovo glavno mesto Nezakcij, istrski kralj Epulon pa se je sam pokončal.
Rimljani so vladali v Istri do njihovega propada leta 476. Znani so po tem, da so Istro zelo razvili. V Pulju in Poreču so zgradili kolonije, na otočju Brionov in drugod ob zahodni obali so zgradili vile in posestva. Istro je s cesarstvom povezovala itinerarna cesta Via Flavia z izhodiščem v Ogleju. V Pulju so zgradili amfiteater - Areno, forum, Avgustov hram, slavolok Sergijevcev in druge objekte, ki jih še danes občudujemo.
Po propadu Rimskega cesarstva so Istro zasedli Goti in Langobardi. Leta 788 Istra pripade Frankom. Slovani so Istro začeli naseljevati v sedmem stoletju. Beneška republika si je zahodno in južno Istro podredila in z njo vladala od 12. stoletja do 1797. Meja med Beneško republiko in Avstrijskim cesarstvom je delila Istro. Dve tretjini sta pridadali Benetkam, ena pa Avstriji. Na beneški strani so bili Buzet in Roč, Motovun in Kafanar, Svetivinčenat in Barban ter Raša, Labin in Plomin. V notranjosti Istre so obvladovali Habsburžani v okviru Kranjske Pazinsko grofijo, Beram, Tinjan, Sv. Petar, Žminj in Boljun, onstran Učke pa Brseč, Moščenice, Lovran, Volosko in Kastav; Opatije pa še ni bilo. Celotnemu polotoku so zavladali po propadu Beneške republike leta (1797). Med leti 1805 in 1813 je bila Istra pod Napoleonovo oblastjo in je bila najprej del Italijanskega kraljestva, od leta 1809 pa je bila vključena v Ilirske province. Potem so ji do konca I. svetovne vojne znova vladali Habsburžani. V tem obdobju je doživela ponoven razcvet, zlasti Pulj, ki je bil glavna vojaška luka avstro-ogrske monarhije. Po I. svetovni vojni je Istra pripadla Italiji po II. svetovni vojni pa Jugoslaviji. Po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške leta 1991, večji del Istre pripada Hrvaški in manjši severni del Sloveniji. K Istri prištevajo še manjše ozemlje Italije (Milje in Dolina).
[uredi] Prebivalstvo
Istra je tradicionalno etnično mešana in jo sestavljajo Hrvati, Slovenci, Italijani in drugi. V Istri so zastopani hrvaški jezik (čakavščina), slovenski in italijanski jezik, le nekaj sto ljudi pa govori istro-romunsko narečje.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
- Istra iz satelita
- Naravni parki slovenske Istre
- Cartoline storiche dell'Istria, Fiume, Quarnaro, Dalmazia (ital.)
- Piemonte d'Istria-Zavrsie Community (it.)
- Pregled zgodovine Istre / Darko Darovec
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||
