Tinjan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Tinjan
Tinjan is located in Slovenija
Tinjan
Tinjan
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°33′40.22″N 13°50′3.87″E / 45.5611722°N 13.8344083°E / 45.5611722; 13.8344083Koordinati: 45°33′40.22″N 13°50′3.87″E / 45.5611722°N 13.8344083°E / 45.5611722; 13.8344083
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Obalno - kraška regija
Tradicionalna pokrajina Primorska
Občina Koper
Nadmorska višina 361,9 m
Prebivalstvo
 • Skupno 151
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 6281 Škofije
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Točka v Slovenki planinski poti v kraju Tinjan

Tinjan je staro zavedno slovensko naselje ob slovensko-italijanski meji v slovenskem delu Istre (italijansko Antignano). Stoji na vrhu Tinjanskega hriba (374 m), z lepim pogledom na Koprski in Tržaški zaliv. Kraj je bil naseljen od prazgodovine na kar pričajo ostanki nekdanjega obrambnega zidu. Sredi vasi stoji cerkev sv. Mihaela.

Opis vasi[uredi | uredi kodo]

Tinjan je majhna, gručasta vasica. Na vzhodni strani tik pod Tinjanom je majhen zaselek z imenom Podgorci. Tinjan leži na vrhu Tinjanskega hriba na nadmorski višini 374 m in je zadnji razgledni hrib, na slovenski planinski poti, preden se dokončno spusti do našega morja v Ankaranu. Nahaja se ob državni meji z Italijo, spada pod občino Koper, podrobneje pod pošto Škofije, od Kopra pa je oddaljen 11 km. Leta 2002 so bili podani podatki, da na Tinjanu živi 151 prebivalcev, od tega je bilo 77 moških in 74 žensk, oziroma vsega skupaj 45 družin. Z vrha Tinjana se nam ponuja lep razgled na Koprski, Tržaški in Piranski zaliv na eni strani ter okoliška hribovja na drugi strani.

Jedro naselja se nahaja ob stari cerkvi sv. Mihaela, katera je bila obnovljena pred letom 1700. Cerkev sestavlja tudi zvonik, njegov vhod krasi kamniti relief Križnega, ki je nastal leta 1704. Na zunanji steni zakristije pa je vzidana antična glava, za katero znanstveniki predvidevajo da je iz rimskega časa.

Pred cerkvijo se razprostira velika, kar veliko let stara lipa, ob cerkvi pa je postavljena velika oddajna antena, tako lahko že od daleč vidimo kje se Tinjan nahaja.

Novi časi so v Tinjan pripeljali elektriko ter nedavno še vodovod. Po pripovedovanju domačinov je vrh Tinjana podzemno prepleten s tremi vodnimi žilami, iz katerih se napaja cela vrsta vodnjakov in dve vaški mlaki.

Nastanek imena vasi[uredi | uredi kodo]

Nekateri viri nam pričajo o tem, da je ime vasi nastalo že v rimskih časih. Na današnjem Tinjanu naj bi živel bojeviti rod z imenom Attinium. Ostali prebivalci, ki so tudi tam živeli, naj bi se jim upirali, zato so jih poimenovali antiattinium. Od tod se je kraju prijelo ime tinium in iz te besede izvira ime Tinjan.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Tinjan je nastal že v začetku železne dobe. V 1. tisočletju pr. n. št. je deloval kot utrjena postojanka, kasneje kot rimska in srednjeveška trdnjava. Kjer danes stojijo hiše, je nekoč stalo prazgodovinsko gradišče, o katerem nam pričajo ostanki obrambnega zidu. Na Tinjanu so našli bronasti kipec iz 2. stoletja, ki je pripadal bogu Merkurju, zaščitniku trgovcev. Danes je kipec shranjen v Narodnem muzeju v Ljubljani.

Za novejšo zgodovino vasi je skoraj najbolj pomembno leto 1948, ko se je zaradi takratne Tržaške krize na Tinjan vkopala JLA , da bi s tega odličnega mesta ob morebitnem zapletu branila domovino, saj je to mesto za dobro obrambo najbolj primerno. V tistem času so Tinjan zaradi osebne varnosti zapustili skoraj vsi prebivalci.

Rast prebivalstva na Tinjanu[uredi | uredi kodo]

Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991 2002
Št. preb. 360 425 476 161 175 151 139 151

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]