Kastav

Kastav
Kastav Geografska lega na Hrvaškem
45°22′21.25″N 14°20′56.33″E
Država	Hrvaška
Županija	Primorsko-goranska županija
Mesto	Kastav
Nadm. višina	378 m
Prebivalstvo  (2001)
• Skupno	2.037
Demonim	castuani
Poštna številka	51215 Kastav
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).

Kastav je mesto (hrv. Grad Kastav) na Hrvaškem, ki upravno spada v Primorsko-goransko županijo in ima v svojem upravnem območju (po popisu 2021) 10.265 prebivalcev, samo naselje Kastav pa jih imelo bistveno manj, vse do združitve vseh 6 naselij v Kastav leta 2003.

Lega

Kastav leži na dominantni vzpetini ob severnem robu kvarnerskega zaliva ter je središče širšega reškega mestnega območja, čeprav se je zgodovinsko zmeraj obravnaval kot del Istre. Stari del mesta stoji na 378 m visokem griču 10 km severozahodno od Reke, ter je že dolgo priljubljena izletniška točka.

Zgodovina

Sedanje naselje se je najverjetneje razvilo na lokaciji nekdanjega japodskega prazgodovinskega naselja ter na rimskih in bizantinskih utrdbah. V začetku 7. stoletja so kraj naselili Slovani. V srednjem veku je bil Kastav središče Kastavske gospode, ki sta ji pripadala še Mošćenice in Veprinac, ter središče hrvaške upravne, cerkvene in kulturne tradicije. Mesto je bilo v srednjem veku obdano z obrambnim zidom z več obrambnimi stolpi, od katerih so nekateri še deloma ohranjeni. Na južnem dostopu v mesto še danes stojijo utrjena mestna vrata, skozi katera vodi pot do trga Lokovina (Kapitanova lokev), kjer stojijo gotska cerkev sv. Trojstva, postavljena v 15. stoletju, hiša mestnega kapitana, mestna loža iz leta 1521 in vodni rezervoar z napisom, vklesanim na kamniti ograji, s katerim oznanjajo, da so tu leta 1666 zaradi prevelikih dajatev utopili kapitana Morellija. Baročna župnijska cerkev sv. Jelene s prosto stoječim zvonikom ima klopi iz 17. stoletja, baročni oltar in krstilnica pa sta iz 18. stoletja.

V drugi polovici 15. stoletja je nastal tako imenovani Kastavski statut, ki je urejal življenje v mestu. V Kastvu je bilo pomembno središče hrvaškega narodnega preporoda v Istri, leta 1866 je bila tu odprta prva hrvaška knjižnica s čitalnico v Istri, 1870 prvi istrski tabor, 1886 pa je bil odprt Narodni dom. Do vojaškega zloma Avstro-Ogrska je bil Kastav v sestavu avstrijske pokrajine Istre. Z rapalsko pogodbo je mesto pripadalo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, med letoma 1922 do 1929 je bilo del Ljubljanske pokrajine, od 1929 pa del Savske banovine.

Demografija

Pregled števila prebivalcev po letih
1857	1869	1880	1890	1900	1910	1921	1931	1948	1953	1961	1971	1981	1991	2001
1032	1016	952	1028	1084	1172	1136	1233	748	799	776	766	822	930	2037

Viri

• Longyka, Primož; in sod. (2011). Matej Zalar (ur.). Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra. Ljubljana: As-Press. COBISS 255995904. ISBN 978-961-92578-5-2.

Glej tudi

• seznam naselij na Hrvaškem