Šibenik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Šibenik
Šibenik se nahaja v Hrvaška
Šibenik
Šibenik
Geografska lega na Hrvaškem
43°44′2″N 15°53′44″E / 43.73389°N 15.89556°E / 43.73389; 15.89556Koordinati: 43°44′2″N 15°53′44″E / 43.73389°N 15.89556°E / 43.73389; 15.89556
DržavaHrvaška Hrvaška
ŽupanijaŠibeniško-kninska županija Šibeniško-kninska županija
MestoŠibenik
Prebivalstvo
 (2011)[1]
 • Skupno34.302
Demonimsebenicensi, sebenzani
Poštna številka
22000 Šibenik
Klicna koda+385 (0) 22
Avtomobilska oznakaŠI

Šibenik je mesto z okoli 34.000 prebivalci (mestna občina 46.000) in pristanišče v severni Dalmaciji, ki je upravno središče Šibeniško-kninske županije in sedež istoimenske rimskokatoliške škofije (ki je del Splitske metropolije), pa tudi Dalmatinske eparhije Srbske pravoslavne cerkve. Geografska lega Šibenika je nedaleč od izliva reke Krke v Šibeniški zaliv. Mesto se razprostira okrog pristanišča in na vzpetinah nad pristaniščem.

Šibenik je nastal kot starohrvaški Castrum pod okriljem prvotne trdnjave sv. Mihovila, ki še danes dominira nad mestom pod imenom sv. Ana. Trdnjava sv. Mihovila je bila zgrajena v 10. stoletju, ime pa je dobila po cerkvici sv. Mihovila, ki je bila v srednjem veku zgrajena nad mestom. V 16 stoletju je branila Šibenik pred Turki, v sredini 19. stoletja pa je izgubila svoj prvotni namen in zato začela propadati. Poleg te trdnjave so Šibenik varovale še trdnjave Sv. Ivana, Šubićevac in Sv. Nikola.

V Šibeniku je poleg omenjenih trdnjav vrsta kulturnozgodovinskih spomenikov: palača Foscolo, mestna loža, škofovska palača in spomenik stavbeniku Juraju Dalmatincu. Največji in najpomembnejši arhitekturni spomenik je katedrala sv. Jakova. Katedrala je v celoti zgrajena iz kamna in kamnitih plošč brez uporabe vezivnih materialov. Vpisana je v Unescov seznam svetovne dediščine in skupaj z renesančnimi mestnim rotovžem, bližnjimi cerkvami ter knežjim dvorom tvori najlepši trg v hrvaški urbani dediščini. Pričevanja o preteklosti Šibenika in okolice so zbrana v mestnem muzeju. V Šibeniku sta dva nacionalna parka: Krka in Kornati. [2]

Klima je blaga; povprečna temperatura zraka v januarju znaša 6,5 °C, v juliju pa 24,2 °C. Na leto ima mesto okoli 257 sončnih dni.

Demografija[uredi | uredi kodo]

Pregled števila prebivalcev po letih[3]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001 2011
6783 6821 8015 8877 11440 14195 16294 17669 16123 18718 25645 30637 36952 41012 37060 34302

Galerija[uredi | uredi kodo]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. »Stanovništvo prema starosti i spolu po naseljima, popis 2011«. www.dzs.hr (v hrvaščini).
  2. »Šibenik Croatia - tourist destinations, information and attractions«. www.sibenik-croatia.com (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. maja 2018. Pridobljeno 20. maja 2018.
  3. - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Izleti[uredi | uredi kodo]