Šibenik je mesto in pristanišče v severni Dalmaciji, ki upravno spada pod Šibensko-kninske županije in se ležo nedaleč od izliva reke Krke v šibeniški zaliv. Mesto je okrog pristanišča in na vzpetinah nad pristaniščem.
Šibenik je nastal kot starohrvaški Castrum pod okriljem prvotne trdnjave sv. Mihovila, ki še danes dominira nad mestom pod imenom sv. Ana. Trdnjava sv. Mihovila je bila zgrajena v 10. stol. Ime je dobila po cerkvici sv. Mihovila, ki je bila zgrajena v srednjem veku nad mestom. V 16 stol. je branila Šibenik pred Turki. V sredini 19. stol. pa je izgubila svoj prvotni namen, zato je začela propadati. Poleg te trdnjave so Šibenik varovale še trdnjave sv. Ivana in Šubićevac, ter sv. Nikola.
V Šibeniku je poleg omenjenih trdnjav vrsta kulturnozgodovinskih spomenikov: palača Foscolo, mestna loža, škofovska palača in spomenik stavbeniku Jurju Dalmatincu. Največji in najpomembnejši arhitekturni spomenik je katedrala sv. Jakova Katedrala je v celosti zgrajena iz kamna in kamnitih plošč brez uporabe vezivnih materialov. Vpisana je v Unescov seznam svetovne dediščine in tvori skupaj z renesančnimi mestnim rotovžem, bližnjimi cerkvami ter knežjim dvorom najlepši trg v hrvaški urbani dediščini. Pričevanja o preteklosti Šibenika in okolice so zbrana v mestnem muzeju.
Klima je blaga; povprečna temperatura zraka v januarju znaša 6.5 °C, v juliju pa 24.2 °C; na leto ima mesto cca. 257 sončnih dni.
Demografija [uredi]
Viri in opombe [uredi]
Glej tudi [uredi]
Hrvaška
Šibensko-kninska županija
