Makarska

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: Makarska 43°17′50″N, 17°01′00″E

Makarska
Makarska from port.jpg
Država: Zastava Hrvaške Hrvaška
Število prebivalcev: 13381 (2001)
Mesto: Makarska
Županija: Splitsko-dalmatinska županija Splitsko-dalmatinska županija
Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.

Makarska je mesto in pristanišče v Splitsko-dalmatinski županiji (Hrvaška).

Makarska je turistično mesto v vznožju Biokova ob glavni cesti Split-Dubrovnik. Mesto leži ob zalivu, ki ga z juga zapira Rt Osejeva, s severovzhoda pa polotok Sv. Petar. Podnebje je mediteransko z močno burjo v zimskih mesecih. Makarska se je razvila amfiteatralno ob morski obali in vznožjem Biokova. Makarska ima eno najlepših plaž na Jadranu, dolga je 1,5 km ter obkrožena s prijetnim parkom in borovim gozdom.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Makarska

Makarska je zrasla na mestu antičnega naselja Muccuruma, ki so ga Avari porušili sredi 6. stoletja. Ko so kraj obnovili je postal pomembno oporišče Neretljanov v bojih proti Benečanom. Mesto je priznavalo oblast hrvaških in ogrsko-hrvaških, pa tudi bosanskih vladarjev. Turki so se v Makarski zadrževali kakih 150 let (1499-1646), za njimi je bila pod beneško republiko do (1799), nato pa ga je doletela usoda ostale Dalmacije.

V frančiškanskem samostanu (iz 15. do 17. stol.) katerega cerkev je bila med turško okupacijo spremenjena v džamijo, je zelo zanimiva in bogata zbirka školjk, samostan pa ima tudi staro knjižnico, arhiv ter zbirko slik in umetniških izdelkov. V župnjiški cerkvi sv. Marka so ikone iz 16. stol., portreti makarskih škofov (Makarska je bila do 1828 sedež škofije) in razni umetniški predmeti.

V starem delu Makarske si je vredno ogledati baročno cerkev sv. Filipa, ostanke cerkve sv. Petra (iz 15. stol.), spomenik Napoleonovemu maršalu Marmontu, guvernerju ilirskih provinc, ter nekaj zanimivih baročnih stavb.

Makarska je s trajektno linijo povezana z otokom Brač (Makarska-Sumartin).

Demografija[uredi | uredi kodo]

Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
1963 2093 2193 2379 2456 2720 2720 2834 2851 3096 4164 6845 9342 11743 13381

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Predloga:Mesta Hrvaske