Omiš
| Omiš | |
|---|---|
 |
|
| Država: |  Hrvaška |
| Število prebivalcev: | 6565 (2001) |
| Mesto: | Omiš |
| Županija: |  Splitsko-dalmatinska županija |
| Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001. | |
Omiš (italijansko Almissa) je staro mesto, občina in pristanišče v Splitsko-dalmatinski županiji (Hrvaška).
Vsebina |
[uredi] Lega
Omiš leži v srcu Dalmacije na levi obali ob izlivu reke Cetine v morje, 21 km jugovzhodno od Splita, pod mogočnimi apnenčnimi stenami Omaške Dinare. Stari in novi del naselja sta ločena. Stari del mesta pod golimi strmimi stenami je mesto ozkih ulic z majhnimi trgi. Zahodno je okoli 1 km dolga peščena plaža in pred njo široka plitvina z nanosi reke Cetine.
Pristanišče v katerem stoji svetilnik je zelo izpostavljeno močni burji, ki piha iz različnih smeri. Precejšne valove po povzročajo tudi južni vetrovi. Globina morja ob kolenastem pomolu dolgem 50 m je do 3 m.
Iz pomorske karte je razvidno, da svetilnik, ki stoji na koncu pomola oddaja svetlobni signal : BZ Bl 3s. Podračje vidljivosti belih oziroma zelenih bliskov je potrebno razbrati iz pomorske karte.
[uredi] Prebivalstvo
| Pregled števila prebivalcev po letih[1] | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 |
| 575 | 821 | 771 | 851 | 936 | 1014 | 1439 | 1854 | 1506 | 1651 | 2408 | 3731 | 4800 | 6079 | 6565 |
[uredi] Zgodovina
Področje na katerem se razprostira današnji Omiš je bilo poseljeno že v rimski dobi, ko se je takratno naselje imenovalo Oneum. V srednjem veku postane Omiš z obzidjem utrjeno mesto. V 12. in 13. stoletju mestu vladajo knezi Kačići, v 14. stoletju pa knezi Šubići. Do leta 1444, ko pride mesto v Beneško last, se je izmenjalo še več drugih lastnikov. Omiš je v tem obdobju slovel kot znano gusarsko oporišče.
Iz srednjega veka so se do danes ohranili : južna mestna vrata z delom obzidja, jugozahodni štirikotni obrambni stolp imenovan na Fošalu in impozantne ruševine trdnjave Starigrad, imenovane tudi Fortica na 311 m visoki skalni polci nad mestom.
Iz 16. stoletja je v mestu več baročnih zgradb, med njimi cerkev sv. Duha, župnijska cerkev sv. Mihovila iz 1629 z bogato notranjo opremo in frančiškanski samostan. Mesto se ponaša tudi muzejsko zbirko shranjeno v lepi renesančni hiši.
Na desnem bregu Cetine, na ledini Priko stoji predromanska cerkvica sv. Peter postavljena v 10. stoletju, ki je ena najzanimivejših cerkvic iz tega obdobja v Dalmaciji in se omenja v starih listinah hrvaških vladarjev v 10. in 11. stoletju.
[uredi] Gospodarstvo
Prebivalci Omiša se ukvarjajo s poljedelstvom in ribolovm. Zaposleni pa so tudi v tekstilni industriji in industriji predelave hrane, ter turizmu.
[uredi] Znane osebe
V Omišu se je rodilo več znanih hrvaških umetnikov :
- Josip Papučić, pesnik
- Vatroslav Mimica, režiser, filmski scenarist in producent
- Jure Kaštelan, pesnik in akademik
- Milovan Stanič, slikar
[uredi] Viri in opombe
[uredi] Glej tudi
 |
Ta članek o geografiji Hrvaške je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
 |
Wikimedijina zbirka ponuja več gradiva o temi: Omiš |
