Župnijska cerkev

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje


Župnijska cerkev je cerkev, ki je sedež župnije in tako velja za glavno cerkev na njenem področju. Napram podružničnim cerkvam (vse ostale) je po navadi večja, ima tudi več opreme ter se vsakodnevno uporablja za bogoslužje.

V manjšini primerov ima župnijska cerkev še kak drug status, naprimer da je hkrati bazilika ali pa stolnica. Slednje pomeni, da je neka cerkev hkrati župnijski in stolni sedež.

Po navadi se v bližini cerkve nahaja župnišče, redko se objekta tudi držita skupaj in sestavljata homogeno stavbno gmoto. V Sloveniji je tak primer župnijska cerkev svetega Mihaela v Pišecah.

Zavetnik cerkve je ob enem zavetnik celotne župnije in tudi ime le-te vsebuje zavetnikovo ime, naprimer Župnija svetega Lovrenca Brežice. Na godovni dan zavetnika (ali na najbližjo nedeljo) se obhaja glavni župnijski praznik na njegovo čast, imenovan žegnanjska nedelja, farno žegnanje, smenj in še z drugimi izrazi. Ob posebej slovesni sveti maši se na ta dan varuha župnije prosi priprošenj za nadaljnje varstvo ter se mu zahvali za preteklo izkazano pomoč. V župnijski cerkvi se pravtako obhajajo najpomembnejši krščanski prazniki, kot so Velika noč, Veliki šmaren, Božič (polnočnica). Služi tudi podeljevanju zakramenta svete birme ter prvega svetega obhajila. Po običaju se ženin in nevesta poročita v župnijski cerkvi nevestine župnije.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]