Dubrovnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Dubrovnik
Mesto
Obzidano jedro Dubrovnika

Zastava

Grb
Vzdevek: Biser Jadrana
Načrt Dubrovnika iz leta 1995
Dubrovnik se nahaja v državi Hrvaška
Dubrovnik
Položaj Dubrovnika na Hrvaškem
Koordinati: 42°38′25″N 18°06′30″E / 42.64028°N 18.10833°E / 42.64028; 18.10833Koordinati: 42°38′25″N 18°06′30″E / 42.64028°N 18.10833°E / 42.64028; 18.10833
Država Hrvaška
Županija Dubrovniško-neretvanska županija
Upravljanje
 • Županja Andro Vlahušić
Površina
 • Skupno 21,35 km2
Prebivalstvo (2001)
 • Skupno 43.770
 • Gostota 2.100 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 20000
Omrežna skupina 020
Avtomobilska oznaka DU
Glavna dubrovniška ulica, t.i. Stradun

Dubrovnik (italijansko Ragusa, madžarsko Raguza) je pristaniško in zgodovinsko mesto, administrativni središče Dubrovniško-neretvanske županije, ter eno od najvidnejših turističnih letovišč ob obali Jadranskega morja, na skrajnem južnem delu Hrvaške. Je eno od štirih največjih mest Dalmacije.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Od leta 1991 se je število prebivalcev v občini iz 43.770 (popis 1991) povečalo na 49.728 (popis 2001), od tega je bilo 88,73 % Hrvatov.

Pregled števila prebivalstva po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
6.451 6.032 8.460 8.531 10.671 11.823 10.425 14.137 15.875 18.286 22.210 30.161 41.864 47.348 30.436

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Nastanek mesta Dubrovnika sega v relativno daljno preteklost ter je - podobno kot v primeru mnogih starih sredozemskih mest - obdan z legendami. Od več legend o njegovem nastanku je zgodovinsko najbolj utemeljena legenda, ki povezuje nastanek novega mesta z uničenjem in propadom starega rimskega mesta Epidaura (na mestu današnjega Cavtata) v 7. stoletju. Pozneje se je mesto razvilo v pomembno trgovsko silo in središče mestne državice, Dubrovniške republike, ki je obstajala do leta 1808.

Zaščitnik mesta[uredi | uredi kodo]

Sveti Vlaho je zaščitnik mesta Dubrovnik. V njem lahko najdemo kip na mestnem obzidju, na vhodu v mesto, v pristanišču, na pročeljih zgradb, trdnjavah, cerkvah in palačah. Vendar pa lik svetega Vlahe ni samo Cerkvena podoba, temveč tudi simbol dubrovniške državnosti, iz katerega se je razvil kult čaščenja. Še dandanes je praznik patrona, 3. februar, najpomembnejši dan za meščane. Takrat je v mestu posebno praznovanje. Ni povsem znano od kdaj je sv. Vlaho zaščitnik mesta, predvideva pa se, da med 10. in 12. stoletjem. Obstaja dokument, ki potrjuje, da so leta 1190 razglasili običaj sv. Vlahe na skupščini plemičev in meščanov. Izbira prav tega svetnika pa ni naključna, nekateri trdijo, da celo politična. Takrat se je Dubrovnik nahajal pod zaščito Bizanca. In čeprav pripadnik zahodne krščanske sfere, je z izbiro svetnika z vzhoda naredil ravnovesje primerno takratnim političnim razmeram in pokazal upoštevanje Vzhoda, od koder je užival mednarodno zaščito.

Klima[uredi | uredi kodo]

Mesto Dubrovnik je najjužnejše hrvaško mesto. V njegovi okolici vlada izrazita mediteranska klima. Povprečna letna temperatura znaša okrog 17 °C, odlikuje se po zelo blagih zimah ter zelo sončnih in suhih poletjih. Povprečna temperatura v zimskih mesecih znaša okrog 10 °C, maksimalna povprečna letna temperatura pa okrog 26 °C. Od burje mesto varuje planina Srđ, od sunkov juga pa delno otok Lokrum. Kot celotno hrvaško obalo Jadrana, dubravniško primorje poleti osvežuje maestral. Dežuje navadno v zimskem obdobju, pojav snega pa je povsem izjemen. Povprečna letna temperatura je višja od 21 °C, povprečna letna količina padavin pa je 1.250 mm.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Konzulati v Dubrovniku[uredi | uredi kodo]

V Dubrovniku imajo vsaj konzulate naselednje države:

Kulturne prireditve[uredi | uredi kodo]

  • Dubrovniške letne igre [1]
  • Filmski festival Libertas [2]
  • Dubrovniški mednarodni filmski festival [3]
  • Gledališče Marin Držić [4]
  • Dubrovniški sinfonični orkester [5]
  • Karantena - festival modernih scenskih umetnosti
  • Festival "Julian Rachlin in prijatelji" - festival komorne glasbe

Muzeji[uredi | uredi kodo]

  • Dubrovniški muzej [6]

Reference[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Höfler, Janez, Voje, Ignacij, Puc, Matjaž Svetovna dediščina: UNESCO - naravne in kulturne znamenitosti: Škocjanske jame, Plitvička jezera, Split, Dubrovnik, Kotor, Durmitor in Tara, Ras in Sopočani, Studenica, Ohridsko jezero in Ohrid. Ljubljana: Mladinska knjiga. (1991) (Martin: Tlačiareň Neografia) ISBN 86-11-06445-3 (COBISS)
  • Suad Ahmetović, 'Dubrovački kurioziteti'. Dubrovnik: lastna naklada (2010)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]